V grobu na otoku Bryher, ki je del otočja Scilly ob jugozahodu Anglije, sta bila tako ogledalo kot meč. Foto: © Historic England Archive
V grobu na otoku Bryher, ki je del otočja Scilly ob jugozahodu Anglije, sta bila tako ogledalo kot meč. Foto: © Historic England Archive

Strokovnjaki so zdaj z novo znanstveno metodo ugotovili, da gre pravzaprav za posmrtne ostanke ženske, ki je najverjetneje tudi že za časa življenja posedovala lepo izdelano bronasto ogledalo kot tudi bojevniški meč, s katerima je bila pokopana. Po besedah Sarah Stark, biologinje za človeška okostja pri javni organizaciji Historic England, ki je vodila mednarodno znanstveno študijo, odkritje kaže na vodilno vlogo pokopane ženske v vojskovanju na otočju Scilly v železni dobi.

Posmrtni ostanki, ki so jih našli v grobu na otoku Bryher. Med izkopavanji so na dnu groba odkrili le temen madež na zemlji, kjer je nekoč na boku v pokrčeni drži ležalo truplo. Arheologi so našli le majhne koščke kosti in zob, ki skupno tehtajo vsega 150 gramov. Foto: © Historic England Archive
Posmrtni ostanki, ki so jih našli v grobu na otoku Bryher. Med izkopavanji so na dnu groba odkrili le temen madež na zemlji, kjer je nekoč na boku v pokrčeni drži ležalo truplo. Arheologi so našli le majhne koščke kosti in zob, ki skupno tehtajo vsega 150 gramov. Foto: © Historic England Archive

Visok status in nemara poveljniška vloga
"Čeprav nikoli ne moremo popolnoma poznati simbolike predmetov, najdenih v grobovih, kombinacija meča in ogledala nakazuje, da je imela ta ženska visok status v svoji skupnosti in je morda imela poveljniško vlogo v lokalnem vojskovanju, organiziranju ali vodenju napadov na rivalske skupine," je povedala za The Art Newspaper.

"To bi lahko nakazovalo, da je bila vpletenost žensk v napade in druge vrste nasilja v družbi železne dobe pogostejša, kot smo mislili prej, in bi lahko postavila temelje, iz katerih bodo pozneje izšle vodje, kot je bila (kraljica keltskega bojevniškega plemena) Boudica," je še dodala biologinja

Grob v obliki lično zgrajene s kamnom obložene jame je leta 1999 po naključju našel kmet na otoku Bryher. V njegovi notranjosti je bila ohranjena le peščica fragmentov kosti in zob, madež na zemlji pa je bil tako rekoč vse, kar je ostalo od okostja, ki je bilo pokopano v pokrčeni drži. Pretekli poskusi pridobivanja DNK-ja so bili neuspešni, ker so bile kosti preveč razpadle.

Z analizo beljakovin zobne sklenine določen spol
Do novih dokazov so nedavno prišli z uporabo tehnologije, ki so jo razvili znanstveniki s kalifornijske univerze v Davisu in s katero iz zobne sklenine izločijo beljakovine, ki jih je mogoče povezati s kromosomi X in Y, ki določajo spol posameznika. Raziskava je objavljena v znanstveni reviji Journal of Archaeological Science Reports.

Profesor eksperimentalne toksikologije na kalifornijski univerzi Glendon Parker je povedal, da so rezultati analize delčkov zoba pokazali na 96-odstotno verjetnost, da je šlo za žensko. "Glede na razkrojeno stanje kosti je neverjetno, da je mogoče dobiti tako trden rezultat. Posledično se vprašaš, kaj bi lahko odkrili z vnovičnim obiskom drugih močno razgrajenih grobov," je še dodal.

Detajl na meču, ki je bil pokopan skupaj s pokojnico. Foto: © Historic England Archive
Detajl na meču, ki je bil pokopan skupaj s pokojnico. Foto: © Historic England Archive

Ogledala, ki so razkrivala obraze tako mrtvih kot živih?
Že sam grob s svojo vsebino je bil izredno redko odkritje. Ogledala so bila razkošni predmeti. Nekateri arheologi menijo, da so bolj povezana magijo kot z lepoto, motne podobe v polirani kovini naj bi namreč razkrivale tako obraze mrtvih in živih. Železnodobna ogledala sodijo med zelo redke najdbe, a ogledalo in meč v istem grobu pa je zares edinstvena najdba v zahodni Evropi.

Sicer je grob vseboval najbogatejšo zbirko grobnih pridatkov z območja jugozahodne Anglije. V grobu so bili še okovi za ščit, sponka pasu za meč, bakrena broška in prstan, vlakna iz tkanega blaga in ostanki nečesa, kar je nemara ovčja ali kozja koža.