Umetniška interpretacija poglavarke, ki se je je danes prijel vzdevek Slonokoščena dama in je bila pokopana nekje med letoma 2900 in 2800 pr. n. št. Foto: Reuters
Umetniška interpretacija poglavarke, ki se je je danes prijel vzdevek Slonokoščena dama in je bila pokopana nekje med letoma 2900 in 2800 pr. n. št. Foto: Reuters

Politično kompleksnost preddržavnih družb po navadi povezujemo s koncepti, kot so "poglavar" ali "veljak" in ki pojasnjujejo pojav zgodnjih oblik vodenja. V etnografski literaturi so ti vodje praviloma moški. Naša študija pa prinaša podatke, ki nam bodo morda pomagali revidirati dosedanje interpretacije iberske oz. evropske prazgodovine. Dokazuje tudi, da še vedno vemo zelo malo o ženskah v vodstvenih vlogah v tem obdobju.

Miriam Luciañez-Triviño

Raziskovalci so v četrtek predstavili rezultate laboratorijske analize zobne sklenine, ki je pokazala, da človeški ostanki, najdeni v grobnici v bližini Seville, niso bili posmrtni ostanki moškega, kot so sklepali doslej, ampak ženske. To odkritje nakazuje, da so v tej prazgodovinski družbi, ki je bila starejša od npr. staroegipčanskih piramid, ženske lahko imele vodilno vlogo.

Neznanke se je prijel vzdevek "Slonokoščena dama": poleg nojevega jajca in kamnitega rezila so ji namreč v grob – nad glavo – položili tudi cel okel afriškega slona. Grobnico so arheologi izkopali leta 2008 in je do danes najpomembnejša grobna najdba iz tega zgodovinskega obdobja na Iberskem polotoku.

Grobov moških s primerljivim statusom niso našli
"Izstopa kot najuglednejša oseba, kar jih je v tistem obdobju živelo"
v tem delu današnje Španije, je na tiskovni konferenci poudaril profesor za prazgodovino na Univerzi v Sevilli Leonardo García Sanjuán, ki je tudi eden od avtorjev študije, objavljene v znanstveni reviji Nature.

Stroka sicer ne more natančno opredeliti, kdo je skrivnostna ženska bila in kakšno vlogo je imela v družbi, sklepajo pa, da je imela tako politično kot versko moč – najverjetneje je bila ustanoviteljica pomembnega klana. V pokrajini niso odkrili nobenega groba moškega s primerljivim statusom, so pa v neposredni bližini odkrili podobno razkošno skupinsko grobnico, v kateri so bili ostanki vsaj petnajstih žensk. Arheologi sklepajo, da so bile to potomke "Slonokoščene dame".

Na fotografiji je del predmetov, ki so bili pokopani s Slonokoščeno damo: slonov okel, keramičen krožnik, rezila iz kremena, posoda in glavnik iz slonovine, cinober v prahu in drugo. Foto: Reuters
Na fotografiji je del predmetov, ki so bili pokopani s Slonokoščeno damo: slonov okel, keramičen krožnik, rezila iz kremena, posoda in glavnik iz slonovine, cinober v prahu in drugo. Foto: Reuters

Zametek družbene neenakosti in hierarhije
"Tretje tisočletje pr. n. št. je bilo čas velikih preobrazb. V Mezopotamiji in v Egiptu so bila prva stoletja tretjega tisočletja čas zgodnjih dinastij. Na Britanskem otočju je to čas največjega razcveta Stonehengea, pomembnega megalitskega spomenika in svetišča,"
je obdobje kontekstualiziral García Sanjuán.

"Na Iberskem polotoku je to čas povečane družbene kompleksnosti, stopnjuje se produkcija, vse več je presežka, znotrajregijska povezanost se krepi, povečujeta pa se tudi družbena neenakost in politična hierarhičnost. Slonokoščena dama je odraz vseh teh dejavnikov," je še povedal arheolog. V tem obdobju so na polotoku torej že obstajale kompleksne družbene delitve, ne moremo pa še govoriti o političnih entitetah, kot so na primer države.

"Odkritje na novo osvetljuje problematiko, o kateri vemo zelo malo: Kakšna je bila družbena in politična vloga žensk v zgodnjih kompleksnih, preddržavnih družbah?"

Slonokoščena dama je dokaz, da so ženske v bakreni dobi – prehodnem obdobju med kameno dobo in tehnološko bolj prefinjeno bronasto dobo – lahko imele visoke vodstvene funkcije.

Med najdbami v grobnici je bilo tudi nojevo jajce. Foto: Reuters
Med najdbami v grobnici je bilo tudi nojevo jajce. Foto: Reuters

Čas za posodobitev idej o "poglavarjih"
"Politično kompleksnost preddržavnih družb po navadi povezujemo s koncepti, kot so "poglavar" ali "veljak" in ki pojasnjujejo pojav zgodnjih oblik vodenja,"
je pojasnila soavtorica študije Miriam Luciañez-Triviño z univerze v Sevilli. "V etnografski literaturi so ti vodje praviloma moški. Naša študija pa prinaša podatke, ki nam bodo morda pomagali revidirati dosedanje interpretacije iberske oz. evropske prazgodovine, dokazuje tudi, da še vedno vemo zelo malo o ženskah v vodstvenih vlogah v tem obdobju."

Napredek ostri naš pogled v preteklost
Človeški ostanki v grobnici so bili tako zelo zdrobljeni, da jim ni bilo lahko določiti spola. Določene lastnosti so arheologe napeljale k domeni, da je bila oseba "verjetno moškega spola". Znanost je uganko dokončno razrešila z laboratorijsko analizo kočnika in sekalca; v njiju so našli sled gena, ki regulira specifičen protein za tvorbo sklenine, ta jim je pomagal določiti, da je šlo za žensko.

"Ključ napredka pri prazgodovinski arheologiji je aplikacija vseh novih analitičnih metod, ki jih imamo na razpolago," je prepričana Luciañez-Triviño.