Po trditvah arheologov ostanki, najdeni v perujskih Andih, nakazujejo na skoraj enakopravno sodelovanje med spoloma ob lovu. Ob okostju ženske, ki so ga odkrili pred kratkim, je bil pokopan komplet za lovljenje velike divjadi.

Arheolog na univerzi California Davis Randy Haas in njegovi sodelavci so v članku v reviji Science Advances podali ugotovitev, da je bila mlada ženska lovka velike divjadi. S svojim ljudstvom je sodelovala pri lovu na vikunje in jelene, ki so sestavljali velik del njihove prehrane.
Najdba ženske lovke je nenavadna, a Haas in njegovi sodelavci so iz tega izluščili širšo trditev o deljenju dela v tistem časovnem obdobju v Amerikah. Trdijo, da dodatne raziskave nakazujejo nekaj podobnega enakopravnemu sodelovanju med spoloma pri lovu. Sklenili so, da so bile "zgodnje ženske v Amerikah lovke velike divjadi".

Redka izjema ali čisto običajna lovka?
Za druge znanstvenike je trditev, da so ostanki last ženske lovke, prepričljiva, a nekateri pravijo, da podatki ne podpirajo širše trditve. Po besedah antropologa z Univerze Wyoming Roberta L. Kellyja, ki izčrpno piše o lovcih in nabiralcih, odkrito žensko okostje lahko nakazuje na lovko, a ga analiza drugih grobišč ni prepričala, da je bilo razmerje med lovci in lovkami blizu enakopravnega. Raziskovalci so imeli na voljo le majhen vzorec grobišč, med njimi pa ni bilo nobenega z nedvoumno ženskimi lovkami, pravi Kelly.

V najsodobnejših in nedavnih družbah lovcev in nabiralcev je splošno uveljavljeno, da so bili lovci prevladujoče moški, pravi Haas. Arheološki dokazi nakazujejo, da je bilo podobno tudi v preteklosti. Občasno so ženski ostanki sicer povezani s predmeti, ki namigujejo na to, da so bile lovke, a so ti primeri obravnavani kot odstopanja. Haas predlaga, da niso in da bi bilo mogoče treba spremeniti splošno sprejeto prepričanje o lovu.

16 moških, 11 žensk
Haas in drugi so grob mlade ženske s predmeti za lov našli na najdišču Wilamaya Patjxa na območju Puno na jugu Peruja, na višini skoraj štirih kilometrov. Njen grob in še štiri druge ter več kot 20.000 artefaktov so izkopali leta 2018. Ženska z znanstvenim identifikatorjem WMP6 je bila stara med 17 in 19 leti. Njene kosti so bile lažje od teže, ki je običajna za ostanke moškega, obenem pa je njen spol potrdila tudi analiza proteinov v zobni sklenini, kar je razmeroma nova metoda v stroki.

Haas je nato analiziral 429 pokopov v Amerikah, ki so nastali pred od 8000 do 14.000 leti, identificiral 27 oseb, ki jim jih je uspelo določiti spol in so bile najdene s predmeti za lov velike divjadi. Od teh je bilo 11 žensk in 16 moških. Haas priznava, da je kot ženska nedvoumno identificirana le ta iz Wilamaya Patjxa, a so dokazi vseeno vodili k sklepu, da so ženske predstavljale med 30 in 50 odstotki lovcev velike divjadi.

Kelly se s tem sicer ne strinja, a pravi, da ga ne bi presenetilo, če bi bil odstotek lovk bližje deset, še navaja Art Daily.

Nov pogled na stare resnice
Antropologija z Univerze v Oklahomi Bonnie L. Pitblado je za The New York Times komentirala, da je nova objava dobro podkrepljena in da prinaša ključno tezo za nadaljnje raziskave. V prihodnje bodo lahko arheologi večkrat preizpraševali vloge spolov in vse, kar jih določa. Študijo ocenjuje kot "osvežujoč prispevek" k raziskavam prvih ljudi na ameriški celini.