V petek zvečer se je v tem v srednjeveškem gradu, v delu katerega je danes urejen muzej, sprožil alarm. Arundelski grad, dom norfolških vojvod, se je po petmesečnem zaprtju zaradi pandemije za javnost znova odprl v torek.

Neprecenljiv zgodovinski pomen
Policija je ob prihodu na kraj dogodka ugotovila, da so iz dela zgradbe, ki je običajno običajno odprt za javnost, iz vitrin izginili predmeti, vredni okoli milijon funtov (okoli 1,2 milijona evrov). Med ukradenimi predmeti so tudi skodelice iz 16. stoletja ter več zlatih in srebrnih predmetov, poroča The Art Newspaper.

Policija zdaj preiskuje limuzino, ki so jo zapuščeno in v plamenih našli v bližnjem kraju Barlavington. Tiskovni predstavnik oskrbnikov Arundelskega gradu je dejal, da so sicer "ukradeni predmeti precejšnje denarne vrednosti, vendar imajo ti edinstveni predmeti zbirke vojvode Norfolškega neizmerno večji in neprecenljiv zgodovinski pomen."

Nenadomestljiv del zgodovine
S policijske uprave so glede ukradenega zlatega rožnega venca sporočili, da je z vidika materiala zgolj "majhne vrednosti, a je kot del zgodovine družine Howard in narodne dediščine nenadomestljiv". Howardi so bili nasledniki grofov Arundel. Thomasa Howarda, 4. vojvodo Norfolškega so prav tako usmrtili zaradi vpletenosti v zaroto. Grad so mu zaplenili, pozneje pa je bil vrnjen njegovim dedičem.

Marija I. Škotska oziroma Mary Stuart se je rodila leta 1542 v Linlithgowu na Škotskem kot edina hči kralja Jakoba V. in Marije Guiške. Očetovo kraljestvo je podedovala šest dni po rojstvu, regentstvo pa je prevzela njena mati. Vzgojena je bila na dvoru francoskega kralja Henrika II. v katoliški veri. Leta 1558 se je pri 16 letih poročila s francoskim kraljem Francem II., a je že dobro leto pozneje ovdovela.

Po moževi smrti se je odločila vrniti v rodno Škotsko in zasesti svoj zakoniti prestol. Tam se je poročila s svojim prvim bratrancem, Henrikom Stuartom, bolj znanim kot lord Darnley. Ker sta Škotska in Anglija spadali pod vladavino nepremagljive kraljice Elizabete I., je Marijina namera, da bi odvzela prestol sestrični, povzročila oster boj med mladima kraljicama. Po številnih spletkah je dala Elizabeta I. Marijo zapreti.

Po odkritju domnevne zarote, v kateri naj bi angleški katoličani ubili Elizabeto I. in na prestol postavili Marijo, je bila leta 1587 obsojena na obglavljenje. Zadnje ure svojega življenja je preživela v molitvi ter pisanju poslovilnih pisem in oporoke, v kateri je zahtevala, da jo pokopljejo v Franciji in da je njenim služabnikom prizaneseno. Obglavili so jo 8. februarja še istega leta.