Atajants, ki je pred kratkim s skupino ruskih znanstvenikov obiskal Palmiro, je svoje ugotovitve predstavil na nedavnem mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu.

Nastajanje digitalnega modela Belovega templja
Škoda, ki jo je antični Palmiri v Siriji povzročila Islamska država v letih 2015 in 2016, je po njegovih besedah primerljiva s potresom. S tehničnega vidika je antične spomenike mogoče restavrirati, vendar bo obnova dolga in draga, je dejal za rusko tiskovno agencijo TASS.

Maksim Atajants s skupino kolegov in strokovnjakov za informacijske tehnologije skuša narediti digitalni model Belovega templja, s katerim bi ugotovili natančno razporeditev tega antičnega spomenika pred uničenjem.

Model nastaja s pomočjo arhivskih posnetkov in z uporabo fotometričnih računalniških metod, ekipa pa je opravila tudi raziskave na območju templja, ki je veljal za enega najbolje ohranjenih delov v antičnem mestu. Unesco pa je zapisal, da pa je šlo za "eno najpomembnejših verskih stavb 1. stoletja na Vzhodu".

Dobro vidne podrobnosti poškodovanih zgradb
Pripadniki Islamske države, ki so zavzeli Palmiro med majem 2015 in marcem 2016 in spet med decembrom 2016 in marcem 2017, so uničili več spomenikov tega antičnega mesta, ki je del svetovne kulturne dediščine.

Po pregonu Islamske države iz mesta septembra 2016 ga je obiskala ruska ekipa strokovnjakov, da bi ugotovili razsežnosti uničenja. Posneli so nekaj fotografij mesta in naredili tridimenzionalni model, ki trenutno ponuja najpopolnejše in najtočnejše informacije o stanju mesta, še poroča TASS.