"V Palmiri, Nimrudu in Alepu je ogromno uničenega," pravi John Darlington, izvršni direktor britanskega sedeža Svetovnega spomeniškega sklada, ki pri projektu združuje moči z newyorško izpostavo. "Ko se bo enkrat polegel prah, bi se znalo zgoditi, da bo denarna pomoč prihajala v Palmiro, restavriranje pa bo zaviralo pomanjkanje znanja. Veliko ljudi je namreč odšlo, zato močno primanjkanje rok, veščih tovrstnih spretnosti," njegove besede povzema portal Art Newspaper.

Izvajanje programa naj bi avgusta zagnali v Mafraku, ob tem pa upajo, da bodo uspeli vanj vključiti tudi jordanske študente, ki bodo pomagali razredčenim krajevnim skupnostim opustošene Sirije. Projekt razvija Narodni sklad Petra, nepridobitna jordanska organizacija, ki je namenjena promociji ustrezne skrbi za dediščino Petre. V Zaatariju, največjem jordanskem begunskem taborišču, trenutno živi 80.000 beguncev, še enkrat toliko pa naj bi jih živelo v okoliških mestih in vaseh.

Da bi se znanje samo širilo med ljudmi
Pred dvema letoma so nekaj podobnega izvedli v Zanzibarju, kjer so za potrebe obnove anglikanske katedrale takrat starih gradbenih veščin izučili krajevno prebivalstvo. "Iščemo kamnoseke, ki že zdaj živijo v lokalnih ali begunskih skupnostih. Gre za tradicijo, ki ima na teh koncih sveta dolgo zgodovino," razlaga Darlington.

"Ne želimo izstreliti kupa strokovnjakov, zatem pa izginiti." Osnovni cilj je, da izučijo ljudi, ki bodo sami postali učitelji, da se bo lahko znanje širilo. Glede na trenutno dogajanje v Siriji, zdaj še ne morejo napovedati, kako dolgo bodo projekt izvajali, pravzaprav niti, kdaj bodo lahko začeli z delom. Njihov namen je angažirati 34 učiteljev, ki bodo nato znanje predajali naprej.

Največ škode v Alepu in Palmiri
V spopadih v Siriji, kjer vojna traja od leta 2011, je dragocena kulturna dediščina države trpela hudo škodo. Uničeni so predvsem spomeniki enega od najpomembnejših arheoloških območij na svetu, Palmiri, in v zgodovinskem mestu Alep. Na začetku leta so z Unesca sporočili, da je bilo v letih konflikta povsem uničenih 30 odstotkov, resno poškodovanih pa 60 odstotkov zgodovinskega mesta. V svoji misiji je ekipa Unesca ugotovila obsežno škodo na citadeli, trdnjavi iz prvega tisočletja pred našim štetjem, in veliki mošeji Omajadov, največji in eni najstarejših mošej v mestu. Obsežno škodo so ugotovili tudi na drugih mošejah, cerkvah in muzejih.