Potem ko so pred dnevi že odprli razstavo Maister in njegov rodni Kamnik, so se mu poklonili tudi že na osrednji občinski proslavi, saj na dan njegovega rojstva praznujejo občinski praznik. Drevi bo v Kamniku tudi slavnostna akademija, s katero se tudi uradno začenja praznovanje Maistrovega leta. S slavnostno akademijo bodo danes zaznamovali še enega od letošnjih mejnikov, povezanih z Maistrom – včeraj je namreč minilo natanko 100 let, odkar so mu v Kamniku podelili naziv častnega občana.

Bil je dober in prijeten, a hkrati neizprosen mož
Slovesni akademiji so nadeli naslov Bil je dober in prijeten, a hkrati neizprosen mož, z njo pa po besedah kustosinje Maistrove hiše in dobre poznavalke njegove zgodbe Alenke Juvan želijo tega izjemnega moža predstaviti na poseben način, kot drznega vojaka, vizionarja, umetnika in občutljivega esteta. Maistrovo leto pa je tudi priložnost in čas za resnično rehabilitacijo tega velikega moža, ki je za svoj narod metaforično rečeno gore, dobesedno pa meje premikal.

"Po eni strani se čedalje bolj vidi, da je bil dolgo zamolčan, čeprav mi gre ta beseda težko z jezika, saj je prepogosto zlorabljena, pa vendar, vsekakor je pa bil potisnjen nekam na rob zgodovine. Veliko generacij je o njem strašno malo slišalo, če pa so, je bilo zelo malo in še to precej v negativnem smislu. Da se preveč poudarjajo njegove zasluge, da se ga preveč mitizira in podobno," pravi Alenka Juvan, ki verjame, da bo tudi Maister nekoč postal mit po vzoru drugih slovenskih junakov.

In to bi si zaslužil, so prepričani njegovi rojaki, ki so njegov pomen prepoznali že davno prej, kot je to prepoznala in priznala uradna politika, pravi kamniški župan Matej Slapar. "Njegova edinstvena dejanja smo v Kamniku zaznamovali že leta 1970 s postavitvijo njegovega kipa, na njegov rojstni dan imamo občinski praznik, po njem je poimenovanih veliko stvari od ulic, mostov, šol, vsako leto veliko prireditev. Temu pa se bo letos pridružila še vrsta prireditev, ki jih njegovi rojaki pripravljamo v Maistrovem letu in nanje seveda vabimo vse Slovence in Slovenke," je še dejal župan.

V Kamniku radi slišijo, da je vsaj malce bolj njihov
Življenjepis Rudolfa Maistra sicer povezuje več slovenskih regij, predvsem Gorenjsko, Štajersko in Notranjsko. V Sloveniji pa deluje kar 26 društev, ki so posvečena generalu Maistru. Kot pravi Joško Berlec, vodja strokovne komisije za pripravo prireditev in predsednik društva General Maister Kamnik, v Kamniku radi slišijo, da je vsaj malce bolj njihov. "Ne da si ga lastimo, v Kamniku je bil rojen, to je dejstvo. Seveda je pustil izjemen pečat v Mariboru, na Uncu je umrl, v Zavrh je hodil na dopust, spominjajo se ga še marsikje drugje po Sloveniji, ampak rojen je bil pa le v Kamniku, tako da po tej strani je pač naš rojak in na to smo seveda ponosni," je dejal Berlec.

Sorodna novica 150 let od rojstva drznega vojaka, vizionarskega politika in občutljivega esteta Rudolfa Maistra

Upravičeno, dodaja Alenka Juvan, Maister namreč ni bil le vojaška osebnost, ki nam je ohranila dobršen del države. Bil je – kar mu zdaj že priznava tudi zgodovina – intelektualec konca 19. in začetka 20. stoletja. Po njenih besedah o tem pričajo vsi njegovi talenti in njegova dejanja. "Jasno ta njegova vojaška plat v Mariboru, ko je bil pravzaprav tisti, ki nam je ohranil velik kos ozemlja, po drugi strani pa je bil res širok človek, o čemer govorijo vsa njegova korespondenca in zapisi njegovih sodobnikov in potem kasneje tudi zgodovinarjev, ki so se z njim začeli ukvarjati – v glavnem zaradi prve svetovne vojne, o kateri pri nas prav tako dolgo ni bilo veliko govora. A ko se je začelo, se je bilo seveda nujno lotiti tudi Maistra," je dejala. Dodala je še, da je bil Maister v svojih dejanjih odločen, pogosto tudi po vojaško trd v svojih nastopih, zato so mu v takratnih zapletenih političnih razmerah nekateri celo očitali, da je bil protirevolucionar, diktator in celo buržuj.

"Ampak to je zdaj, ko se zadeve odpirajo z različnih kotov, popolnoma neutemeljena ocena. (...) Maister namreč ni pripadal nobeni politiki, on je pripadal svojemu narodu. Imel je stike s Tavčarjem, ki je bil liberalec, sodeloval je z Antonom Korošcem iz takratne Ljudske stranke, ki je bila klerikalna stranka, da ne omenjam vseh literatov, s katerimi je sodeloval, ne glede na njihovo politično usmerjenost," je poudarila Juvan.

Predan vojaški službi, a tudi pesnik, likovnik in knjigoljub
Rudolf Maister pa torej ni bil le vojak. Svojo umetniško plat je hranil s strastnim zbiranjem knjig, likovnim in pesniškim ustvarjanjem, bil pa je, kot rečeno, tudi izjemen domoljub. "Maister je bil zelo navezan na svoj narod, kar se vidi tudi po veličini njegove knjižnice, ki je danes spomenik državnega pomena in jo hrani mariborska Univerzitetna knjižnica. Tam se jasno vidi, kaj je bilo Maistru pomembno. V njej je ogromno knjig o jeziku, slovnic, pesniških zbirk njegovih prijateljev, knjig o literarni zgodovini in to jasno kaže, da je Maister dojel, da sta za Slovence jezik in kultura tisto, kar je najpomembnejše, tisto, kar mu bo omogočilo preživetje," je še dodala.

Maister je tako nedvomno slovenski junak, iz zgodovinske distance se bo morda kmalu pridružil nekaterim drugim slovenskim literarnim junakom, še razmišlja Alenka Juvan, ki na vprašanje, kaj si želi, da bi letošnje Maistrovo leto prineslo, odgovarja takole: "Zdaj bom kar malce drzna. Morda pa postane naslednji junak, za Martinom Krpanom. Ne glede na to, da ni prodajal soli kot Krpan v vrečah, jo je pa simbolično. In to zelo!"

Da je Maister zagotovo slovenski junak, je prepričan tudi Berlec: "In prav je, da to v tem letu sliši čim več Slovencev vseh generacij. Za tak majhen narod, kot smo Slovenci, je namreč izjemnega pomena, da se zavedamo svojih korenin. In to je tisto domoljubje, ki ga je izkazal prav Maister. V tistem trenutku je vedel, da je poklican v obrambo domovine. Vedel je, da je to odgovorna in težka naloga, a jo je prevzel. Vedel je, da če hočemo imeti domovino, se je treba žrtvovati in se za to boriti. In uspelo mu je."