V prihodnjih dneh se bo ZVKDS lotil tudi izdelave sanacijskih elaboratov oziroma njihove realizacije, so sporočili iz zavoda. Kot sporočajo vsem lastnikom kulturne dediščine, so na voljo za pomoč, morebitne nasvete in usmeritve.

Na ZVKDS-ju so pripravili poročilo o do zdaj evidentirani škodi. Večjo škodo sta utrpeli Laško in staro trško jedro Mozirja. Konkretnih podatkov o škodi na kulturni dediščini še nimajo, je pa povsem uničen Mozirski gaj. Obsežne poškodbe ugotavljajo na gradu Katzenstein v Begunjah, kjer ima prostore psihiatrična bolnišnica, prav tako je škoda v njegovi neposredni okolici. Porušil se je del kamnitega zidu grajskega parka iz 17. stoletja, ki je po Valvasorjevem zapisu obdajal najlepši park tistega časa na Kranjskem.

Veliko škode je utrpela tudi cerkev sv. Boštjana v Mostah pri Komendi, saj jo je vida zalila do višine 130 cm. Zalit je bil Ravbarjev grad v Mengšu, zelo poškodovani sta stilna oprema v pritličju in infrastruktura. V Kamniku se je porušil betonski most v Stranjah z začetka 20. stoletja, ki je bil ravno pred kratkim obnovljen.

Sicer pa sta bila na območju celjske enote delno poplavljena Šoštanj in Velenje, vendar na kulturni dediščini niso zaznali škode. V občini Luče je veliko škode na infrastrukturi, samo naselje pa ni bilo poplavljeno. V Celju je bil poplavljen mestni park in poškodovanih več mostov, škoda pa se že odpravlja.

Za Ljubno in Nazarje še ni jasnih podatkov, pričakujejo pa poplavno škodo na naselbinski dediščini (torej pročeljih in stavbnem pohištvu). Glede na znane podatke o škodi v industrijski coni v bližini je tudi velika verjetnost zalitja gradu Vrbovec v Nazarjah. Za Letuš, Zadrečko dolino, Rečico ob Savinji in Gornji Grad podatke še zbirajo, bojazen predstavlja predvsem nevarnost plazov in posledično škode predvsem na etnološki dediščini. Tu pa so vendarle tudi dobre novice. Eden od prebivalcev iz Šentjanža pri Rečici je zavod obvestil, da je njihova starejša hiša kljub vsej vodi povsod naokrog ostala nedotaknjena. Ob tem je izpostavil, da so "njegovi predniki že vedeli, kje in kako graditi", in da hišo zdaj nedvomno želijo obnoviti ter se kot mlada družina preseliti vanjo.

Na območju območne enote Kranj je, kot že omenjeno, obsežna škoda na gradu Katzenstein in njegovi okolici. Kot smo že poročali, je hudourniška voda zalila grobišče talcev, delo Edvarda Ravnikarja iz let 1953–1954. Voda je odnesla tudi dostopno pot k Plečnikovima paviljonoma Brezjanki in Jožamurki ter poškodovala drevored.

Cerkev sv. Boštjana v Mostah pri Komendi je trenutno v fazi čiščenja in sušenja. Podrl se je oltar sv. Frančiška Ksaverija iz druge četrtine 18. stoletja, ki so ga prepeljali v restavratorsko delavnico. Zalit je bil Ravbarjev grad v Mengšu, zelo poškodovani sta stilna oprema v pritličju in infrastruktura. V Kamniku se je porušil betonski most v Stranjah z začetka 20. stoletja, ki je bil pred kratkim obnovljen. Preverjajo še, kako je s plazom v Tunjicah ob cerkvi sv. Ane. Staro mestno jedro v Kamniku ni bilo prizadeto, preverjajo pa tudi še stanje naselbinske dediščine v Mengšu in Trzinu.

Na območju ljubljanske enote je v Šubičevi hiši zalilo kleti, sanacija pa že poteka. V Škofji Loki je odneslo znamenito Hudičevo brv. Konec tedna je predvidena terenska odprava v Poljansko dolino in takrat bo več znanega o škodi v tej regiji.

Na območju, ki ga pokriva mariborska enota, je problematičen plaz na pobočju ptujskega gradu. Iz občine Črna na Koroškem so obvestili, da je Plečnikov spomenik precej poškodovan, terenski ogled bo predvidoma v prihodnjem tednu. Poplavljen je bil tudi muzejski del v železarni na Ravnah na Koroškem. V kraju Trate je bila poškodovana streha gradu Cmurek.
Za Baško grapo ter območje med Mostom na Soči in Tolminom za zdaj ni podatkov o večji škodi na kulturni dediščini. V Idriji so poškodbe zaradi plazu na pročelju rudarske hiše in v okolici. Z območja novomeške enote odo zdaj ni zaznanih ali javljenih večjih poškodb zaradi poplav.

Škoda je nastala na strešni konstrukciji Arheološkega parka v Simonovem zalivu, drugih tovrstnih dogodkov pa v piranski območni enoti niso evidentirali.

Kot so še zapisali pri ZVKDS-ju, skušajo čim natančneje locirati poškodovane objekte ali območja kulturne dediščine ter pridobiti čim več podatkov o vrsti in kategoriji škode. Podatke zavod pridobiva neposredno na terenu, kjer je to mogoče, in posredno tudi od pristojnih v lokalnih skupnostih in drugih s terena. Vsi podatki se zbirajo in obdelujejo centralno v okviru ZVKDS-ja.
ZVKDS bo izvedel natančne, s protokolom določene preglede in podal končne ocene škode, ko bo določen protokol ocenjevanja škode in bo sprožen tudi državni mehanizem njenega popisovanja in ovrednotenja.

ZVKDS je tudi že pozval pristojne k nujni izdelavi sanacijskih elaboratov in njihovi realizaciji pod nadzorom stroke. Samo na ta način bo lahko, kolikor bo to mogoče, obnoviti objekte in dediščino ohraniti za prihodnje rodove, so še navedli pri zavodu. "V ZVKDS-ju se zavedamo, da so socialne posledice, ki jih za seboj pustijo poplave, lahko enako uničujoče kot neposredna materialna škoda. Izguba domov ni samo materialna, pomeni tudi izgubo občutka varnosti, povezanosti, izgubo dela naše identitete. Prepričani smo, da nam tudi dediščina kot gradnik naše identitete v takih trenutkih lahko pomaga, saj ohranja našo povezanost z domačim prostorom, z našo preteklostjo," so še zapisali.