Morda najbolj slavno Delacroixovo delo, Svoboda vodi ljudstvo. Delo so navdihnili dogodki julijske revolucije 1830, ki je strmoglavila Karla X. Slika, ki je bila prvič razstavljena na Salonu maja leta 1831, je morda zadnja uspešno naslikana alegorija in poslednje uspešno srečanje realizma, politične risbe in historičnega slikarstva. Foto:
Morda najbolj slavno Delacroixovo delo, Svoboda vodi ljudstvo. Delo so navdihnili dogodki julijske revolucije 1830, ki je strmoglavila Karla X. Slika, ki je bila prvič razstavljena na Salonu maja leta 1831, je morda zadnja uspešno naslikana alegorija in poslednje uspešno srečanje realizma, politične risbe in historičnega slikarstva. Foto:
Delacroix
Osrednji francoski romantik Eugene Delacroix je s svojim navdušenjem nad eksotičnim vplival na poznejše simboliste, z ekspresivnimi potezami čopiča in študijami optičnih učinkov pa na impresioniste. Na sliki avtoportret iz leta 1837. Foto: Wikipedia
Delacroix
Slika Alžirske žene, ki jih je Delacroix naslikal leta 1834, je bila v 19. stoletju znamenita zaradi erotične konotacije in tisti čas priljubljenega orientalizma. Delo, na katerem so upodobljene alžirske konkubine v haremu, je več kot sto let pozneje služilo tudi kot inspiracija Pablu Picassu.

Postavitev, ki bo v Delacroixovem muzeju (Musee national Eugene Delacroix) na ogled do 5. aprila, nosi naslov Strast do Delacroixa. Besede se nanašajo predvsem na strast zbirateljice Karen B. Cohen, katere zbirka predstavlja osrednji del razstave. Newyorčanka je svojo zbirko Delacroixovih risb in oljnih slik polnila tri desetletja, kot zatrjujejo v pariškem muzeju, pa je izjemna tako po kakovosti kot po raznolikosti.

V vseh teh letih je Cohenova pokazala zanimanje za dokončana dela, ki jih je kupovala na dražbah, kot tudi manj cenjena umetnikova dela, kot so pripravljalne risbe, skicirke, rokopisi in kopije del starih mojstrov. Na ogled je približno 90 del, ki ponujajo dober vpogled v Delacroixovo slikarstvo, to pa osvetljujejo tudi dela iz grafičnega kabineta muzeja Louvre, Muzeja lepih umetnosti v Dijonu in še nekaterih zasebnih zbirk.

Na ogled so biblijski prizori, ilustracije, s katerimi je Delacroix pospremil Shakespearovo pisanje, spopadi divjih živali in za romantični duh značilno zanimanje za eksotične dežele, ki ga je umetnik sam potešil v Maroku. 90 del se je tako vrnilo na stene, kjer je večina od njih nekoč visela, dokler niso leta 1864 prodali umetnikovega studia.

Raziskovanje optičnih učinkov
Delo Eugèna Delacroixa (1798–1863), vodilnega predstavnika francoske romantične šole, sodi med najpomembnejše slikarske opuse 19. stoletja. Umetnik se je za razliko od neoklasicizmu zapisanega sodobnika in tekmeca Ingresa, namesto klasičnim antičnim zgledom, raje obračal k Rubensovi umetnosti in beneškim (pozno)renesančnim mojstrom, Tizianu, Veroneseju in Tintorettu. V klasični razpetosti med risbo in koloritom je Delacroixa bolj zanimala barva. S svojo široko potezo in zanimanjem za optične učinke je pomembno vplival na impresioniste, medtem ko je njegovo zanimanje za eksotično navduševalo poznejše simboliste.

Vsebinsko so Delacroixa navduševali dramatični in romantični prizori, ki pa niso toliko usmerjeni v klasični čas Grkov in Rimljanov, ampak prej v že omenjene tistemu času privlačne 'eksotične' dežele.
Spodaj si oglejte nekaj slik iz obsežnega (leta 1864 je bilo ob prodaji njegove zapuščine umetniku pripisanih 9.140 del) Delacroixovega opusa.