Skupina neustrašnih arheologov se je namreč kakih 20 let spopadala z močnimi tokovi in slabo vidnostjo reke Rone, kjer so neutrudno iskali ostanke, ki jih je za seboj pustil čas, ko so Arlesu vladali Rimljani. Leta 2007, ravno v času, ko so nameravali vse skupaj obesiti na klin, so naleteli na ostanke stebrov, frizov in ruševine mavzoleja. Natančnejši pregled najdišča je razkrilo kakih 500 antičnih predmetov, najbolj pa so se podvodni arheologi razveselili doprsja rimskega vladarja in ustanovitelja naselja na jugu Francije, Gaja Julija Cezarja.

Še bolj je bila razveseljiva ugotovitev, da je kip nastal leta 46 pred našim štetjem, torej v času vladarjevega življenja, kar pomeni, da gre za najzgodnejšo znano upodobitev Julija Cezarja. Čas republikanske umetnosti je vojskovodjo naslikal z očesom za realistično potezo. Gre torej za portret vladarja na vrhuncu svojih moči z obrazom, v katerega je čas že vtisnil svoj pečat.

Razstava, ki jo je postavil najditelj arheoloških ostankov Luc Long, nosi naslov Cezar, Rona za spomin, na ogled pa bo do septembra leta 2010. Po besedah oblikovalca razstave Pierra Berthierja so želeli poleg predmetov predstaviti tudi samo arheološko preiskovanje rečnega, pa vse do restavracije del in njihove predstavitve.

Arles, več kot pristanišče
Zbirka kaže, da antični Arles ni bil le pristanišče in trgovska postaja, ampak tudi monumentalen kraj, nekakšno 'razkošno pročelje', ki je izražalo bogastvo in moč Rima.
Poleg Cezarjevega kipa je Long izpostavil še 1,8 metra visok kip Neptuna, ki je nastal na začetku 3. stoletja, in bronastega satira z rokami zavezanimi na hrbtu. "Letos smo prišli do novih odkritij, kar dajo misliti, da še vedno nismo odkrili vsega, kar skriva ta naravni muzej reke Rone," pravi Long.

Potapljači so na površje potegnili tudi ostanke 15 ladijskih razbitin, od raznega orodja, čevljev in usnja do manjših figur in keramičnih izdelkov, kar osvetljuje Arles kot pristanišče, kamor so dovažali najrazličnejše blago iz stare celine, Azije in Afrike.

Po zaprtju razstave bodo eksponate vključili v stalno zbirko arlskega mestnega muzeja.