Visoko priznanje podeljujejo za celoten knjižni opus evropske avtorice ali avtorja, ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen, lavreatu pa prinese 25.000 evrov. Jančar je izrazil veselje, da je žirija, ki so jo sestavljali vrhunski literarni strokovnjaki, nagradila njegovo delo. Kot pravi, jih je očitno prepričal zlasti roman In ljubezen tudi.

Kot še pravi nagrajenec, mu pogosto zastavljajo vprašanje, kaj je zanj evropska literatura. "Predstavljam si, da obstaja neka evropska literatura kot velik orkester ali zbor, v katerem pa se sliši posamezne glasove. Ti govorijo iz lastnih izkušenj, različnih estetik, različnih načinov pripovedovanja."

Po njegovih besedah vsak pripoveduje o malih izkušnjah iz svojega okolja. "In če se to potem dobro znajde v tem evropskem orkestru, je del te evropske literature," dodaja.

Kaj se zgodi, ko se nacionalna meja čez noč spremeni v fronto
Ministrica za kulturo Andrea Mayer je na prireditvi Jančarja označila kot "evropskega pripovedovalca v slovenskem jeziku". Kot je povedala, je pred kratkim prebrala njegov roman In ljubezen tudi. "Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se nacionalna meja čez noč spremeni v fronto," je dodala.

Jančarjev roman je prebral tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, potem ko ga je prejel v dar od slovenske veleposlanice. Branje Jančarjevega romana je označil kot pravo doživetje.

Pisatelj, ki opozarja na nevarnost enodimenzionalnosti
Vodja oddelka za literaturo avstrijske radiotelevizije ORF Katja Gasser je v laudatiu poudarila, da Jančar v svojem pisanju že leta nasprotuje oženju pogledov in opozarja na nevarnost enodimenzionalnosti. V svojih delih pripoveduje o političnih preobratih 20. stoletja in totalitarnost osvetli kot nekaj, kar je usmerjeno proti človeku. Sočasno človeka predstavi v vsej njegovi kompleksnosti in raznolikosti.

Eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev je v nemškem govornem območju dobro poznan literat. Poleg njegove esejistike sta močno odmevala predvsem romana Galjot in To noč sem jo videl, lani pa je nase znova opozoril s prevodom romana In ljubezen tudi, ki je v izvirniku izšel leta 2017. Jančar v romanu, ki se začenja leta 1943 v takratnem Marburgu, pozneje Mariboru, vedno znova menja obdobja in protagoniste ter se pri tem znova izkaže kot velik pripovednik, kronist in humanist.

Po Jančarjevih besedah je bil roman To noč sem jo videl zelo bran in je doživel več ponatisov, medtem ko je Galjot "šel v svojem času nekoliko mimo". Doživel je sicer dva ponatisa, a so ga brali predvsem kot zgodovinski roman, medtem ko so ga zdaj začeli brati kot aktualnejši roman. V Parizu je izšel v trenutku, ko je izbruhnila pandemija koronavirusne bolezni 19, bralci so prepoznali, da govori o zelo aktualnih stvareh.

"Literatura govori o stvareh, ki človeka globlje prizadevajo, in verjetno je to takšen čas."
Ko so marca oznanili letošnjega nagrajenca, je Jančar dejal, da se je zdaj težko veseliti, saj ni pravi čas. "Res pa je, da literatura govori tudi o težkih trenutkih človekovega življenja. Sposobna je govoriti o stvareh, ki človeka globlje prizadevajo ali skrbijo, in verjetno je to takšen čas."

Pisatelja, čigar dela odmevajo tudi na francoskih tleh, so prav v času koronakrize znova opazili francoski bralci, kjer je njegov roman Galjot iz leta 1978 končno dočakal tudi francoski prevod. V Franciji so po izidu knjige tamkajšnji kritiki začeli vleči vzporednice med časom epidemije koronavirusne bolezni 19 in delo uvrstili med vrhunska besedila o epidemijah, v družbi z nobelovcema Camusem in njegovo Kugo ter Saramagom in njegovo Slepoto.

V ugledni družbi
Jančar se kot dobitnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost tako pridružuje ugledni družbi nagrajencev, kot so poznejši dobitnik Nobelove nagrade za literaturo Patrick Modiano (2012), Mircea Cartarescu (2015), Karl Ove Knausgard (2017), Zadie Smith (2018) in nazadnje Michel Houellebecq.

Eden najpomembnejših slovenskih pisateljev, dramatikov in esejistov je za svoje delo prejel vrsto domačih in mednarodnih književnih nagrad, med njimi Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, več Rožančevih in več Grumovih ter evropsko nagrado za kratko prozo. Leta 2018 je za roman In ljubezen tudi prejel četrtega kresnika. S kresnikom so bili nagrajeni še Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011), zanj pa je letos prejel še kresnika za najboljši roman desetletja.

"Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima."
V romanu In ljubezen tudi je opisal moč oziroma nemoč ljubezni prek zapletenega odnosa nekdanjega pripadnika enot SS-a in sodelavke OF-a, ki mu je pomagala, ko se je ranjen zatekel v njeno klet. Jančar je v pogovoru ob predstavitvi knjige leta 2018 dejal, "da se na tej točki zgodi trenutek globokega sočutja in ljubezen za hip premaga vse, tudi ogromno razliko med njima".

Jančar v svojih delih velikokrat obravnava spore posameznika z družbenim okoljem. Po omenjenem romanu In ljubezen tudi je bil med njegovimi zadnjimi projekti potopis Postaje (2018), v uvodu katerega je zapisal: "Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima."

"Zgodovina Evrope je zgodovina zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov"
Pisatelj je pred časom dejal, da danes vemo, kaj je demokracija in kaj to ni, namreč različne oblike diktatur. "Vemo, kaj so človekove vrednote in kaj niso. Do te vednosti pa v Evropi nismo prišli s kakšnim trenutkom, ko se je ljudem nenadoma v glavah posvetilo, kaj so te vrednote, pač pa skozi zgodovino antike in krščanstva, renesanse, racionalizma in razsvetljenstva, idej o socialni enakosti in nacionalizmov. Zgodovina Evrope je zgodovina tavanj in zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov," je poudaril.

Podelitve nagrade se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Avstrijska ministrica za kulturo Andrea Mayer bo zvečer priredila sprejem Jančarju v čast.