Eno najpomembnejših arheoloških nahajališč na svetu kljub že dolgemu sistematičnemu raziskovanju arheologom in zgodovinarjem še vedno ponuja nove najdbe in spoznanja. Ko so, denimo, v sektorju V želeli zagotoviti večjo stabilnost na delu najdišča, kjer se je v preteklosti porušilo več zidov, so jih presenetili ostanki zasebnih in javnih površin.

Stenske poslikave v svojih izvirnih barvah
Med kopanjem so po besedah upravnika arheološkega najdišča Pompeji Massima Osanne naleteli na ostanke zasebnih in javnih površin - vrta in pokritih stebrišč, na katere niso računali. "In tako smo prišli do predmetov, štukatur in fresk, ki še niso bili deležni restavratorskih posegov. Ker se jih niso dotaknile starejše restavracije, so bili ohranjeni v svoji izvirni obliki in barvi. Zdaj imamo priložnost, da pri njihovem konserviranju uporabimo najsodobnejše tehnologije in materiale," pravi.

Dela so potekala v sklopu restavratorskega projekta Veliki Pompeji. Trajala bodo predvidoma dve leti in bodo stala 8,5 milijona evrov. Območje bo v tem času odprto za obiskovalce.

Hiša srebrne poroke
Arheologi domnevajo, da je bilo območje nekoč vrt, njegov namen pa bodo bolje raziskali s paleobotaničnimi analizami. V njegovem jugovzhodnem vogalu so našli tudi nekaj amfor, katerih obliko in vsebino še proučujejo. Vzdolž ulice pa so odkrili t. i. Hišo srebrne poroke z dvignjenimi tlaki ter vhode v stavbe, med njimi vhod v domus z zidovi, okrašenimi s freskami.

Pompeji, ki jih je leta 79 uničil izbruh bližnjega vulkana Vezuv, še danes niso v celoti izkopani. Rimsko trgovsko mesto velja za eno največjih turističnih znamenitosti Italije, ki ga na leto obišče 2,5 milijona obiskovalcev.