Leseno krsto neznanega bojevnika so našli na območju Nestorjeve palače na Peloponezu. K večnemu počitku so ga položili z ogromno zbirko več kot tisoč artefaktov: čez reko Stiks je odpotoval z zlatimi in srebrnimi čašami, zlatimi pečatnimi prstani, bronastim mečem z držalom iz zlata in slonovine, srebrnimi vazami in glavniki iz slonovine. (Še celo jedilni pribor ni narejen iz skromne keramike, ki je bila takrat v uporabi, ampak iz brona.) Vse to razkošje je še toliko bolj neverjetno, ker je očitno pripadalo enemu samemu človeku: starodavne grobnice so bila po navadi deljena poslednja počivališča, v tem primeru pa je posameznik dobil lastno.

Slaven vojščak?
Ekipa arheologov - vodita jo zakonca Sharon Stocker in Jack Davis z univerze v Cincinnatiju - ugotavlja, da grob pripada moškemu, ki je umrl v starosti od 30 do 35 let. Zaklad naj bi v grob položili ob njegovi smrti. Kot je dejala Stockerjeva, je bil najverjetneje premožen mikenski bojevnik in pomembna osebnost. Analiza DNK-ja in kosti bo pokazala, zakaj je neznanec umrl, imajo pa strokovnjaki tudi to srečo, da so njegovi zobje zelo lepo ohranjeni.

Neizropana grobišča so redkost
Ameriška odprava, ki je na terenu od maja, je na veliko odkritje naletela že v prvi sezoni petletnega projekta izkopavanj v okolici Nestorjeve palače v starodavnem Pylosu (današnja Chora); o metropoli piše že Homer v svoji Odiseji. Malo verjetno je bilo, da bodo strokovnjaki na kak grob naleteli tako malo - in praktično nepredstavljivo, da bi našli grob, ki še ni bil izropan.

"Kdor koli je že bil, so ga očitno slavili bodisi zaradi njegovega bojevanja ali trgovanja (...) Ker je očitno cenil izbrano in prefinjeno umetnost minojske civilizacije, so ga z njo tudi pokopali," je dejal Davis.

Simboli na nekaterih predmetih v grobu nakazujejo, da bi bil pokojnik lahko religiozna figura - obenem pa je bil seveda pokopan z bodali in meči, kar kaže na vojaka. (A vendar. eno od teh bodal je "zgolj" obredno, v grobu pa ni bilo osti puščic, s katerimi so bili vojaki po navadi pokopani.

Nakit v grobu je namreč okrašen v slogu Minojcev; njihova civilizacija je cvetela na otoku Kreta od približno leta 2000 pred našim štetjem in imela tudi velik vpliv na Mikence. Mikenska civilizacija se je nato s Peloponeza širila čez celotno vzhodno Sredozemlje.

Jantar z obal ob Baltskem morju, poldragi kamni z Vzhoda ...
Zgodovinarji se bodo morali med drugim osredotočiti na vprašanje, kako je lahko možak iz Pylosa nakopičil toliko dragocenosti z vseh vetrov. Nekateri izvirajo s Krete (ali pa so bili kupljeni od potujočega kretskega trgovca), koralde iz ametista bi lahko bile uvožene z Bližnjega vzhoda, jantar pa izvira z obal ob Baltskem morju. Ko bodo strokovnjaki razvozlali sestavo predmetov, bodo morda dobili nov vpogled v kompleksne trgovske mreže, ki so očitno obstajale med starodavnimi civilizacijami.

James C. Wright, ravnatelj Ameriške šole klasičnih študij v Atenah, misli, da grob datira v čas "v sami srčiki odnosa med celinskim prebivalstvom in višje razvito kulturo na Kreti".

Je prišel v miru ali z bojnimi nameni?
Trgovina je samo eden od mogočih scenarijev: čisto mogoče bi bilo tudi, da se je bojevnik primožil v mogočno kretsko dinastijo ali pa morda začel lastno rodbino. To bi pomenilo, da je najverjetneje v Pylos prišel z vojsko in si podredil tamkajšnje prebivalstvo, kar bi tudi pojasnilo, zakaj je bil pokopan sam: moral je biti zelo pomemben predstavnik sistema ali pa pripadnik neke čisto druge skupnosti.

Ne tako zelo obrobni Pylos
Zakopani zaklad morda kaže tudi na to, da smo se v preteklosti morda motili o statusu Pylosa v antični Grčiji. Doslej niso primerljivega bogastva odkrili nikjer, razen v Mikenah. Pylos je doslej veljal za obrobno lokacijo, čeprav kaže, da je tudi tam obstajalo razkošje. "Na neki ravni to pomeni, da bo treba na novo napisati velik del zgodovine," opozarja Stocker. Več bogastva v enem samem grobu so torej našli samo v Mikenah, pa še tam le v skupinskih grobovih, tako da je bilo težko natančno določiti, koliko premoženja je pripadalo vsakemu posamezniku.