Te sodijo v vrh sodobne književnosti za otroke, zato bodo rojstni dan sicer vsestranske umetnice zaznamovali tudi v Mladinski knjigi. Avtorica sodeluje z založbo štiri desetletja, vse od prvega izida Pekarne Mišmaš leta 1974. Pravljico, ki je doživela tudi odrsko priredbo, bodo ponatisnili, v novih izdajah pa bo mogoče prebirati tudi Coprnico Zofko z ilustracijami Gorazda Vahna ter Škrat Kuzma dobi nagrado, ki jo bodo pospremili zgoščenka in ilustracije Tomaža Lavriča.

Svetlana Makarovič, ki je pred leti zavestno nehala pisati poezijo, še vedno pa ostala zavezana pisanju za svoje najmlajše bralce, je enako dejavna tudi na odru. Veliko je zanimanje za njene glasbeno-literarne večere, ki jih v zadnjem letu spremljamo na odru Kina Šiška. Spomladi je v sodelovanju z Mar Django Quartetom v razprodani dvorani interpretirala svojo baladno pravljico Sneguročka. Decembra je ob živi spremljavi tolkalca Zlatka Kaučiča na večeru Horror mundi/Groza sveta izvajala svojo najgrozljivejšo poezijo, zaradi velikega zanimanja pa bo večer v Kinu Šiška ponovila še 16. januarja.
Tankočutno tematiziranje zla in bivanjskih stisk
Makarovičeva, ki se je rodila leta 1939 v Mariboru, je leta 1968 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sprva je igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem, od leta 1970 pa je svobodna umetnica.

Umetnica, ki jo spremlja sintagma "prva dama slovenske poezije", v svoji liriki tematizira zlo in tankočutno prenika v najgloblje bivanjske stiske, erotične vzgibe in pojave zla. Njeno poezijo - med najbolj znane zbirke sodijo Somrak, Pelin žena, Vojskin čas in Tisti čas - zaznamujejo tudi slogovne in doživljajske prvine iz ljudskega mitskega sveta, s katerimi ustvarja baladno ozračje. Podpisuje tudi gledališke in lutkovne igre ter pravljice, med najbolj priljubljenimi pa so Kosovirja na leteči žici, Pekarna Mišmaš in Sapramiška.

Kritični pogled na družbo in slabe navade "Slovenceljnov"
Avtorica, ki v jedkih besedah in dejanjih večkrat lucidno izraža svoje nestrinjanje z družbenimi in političnimi razmerami, je prav tako podpisala knjigo časopisnih kolumn S krempljem podčrtano, ki je izšla leta 2004, ter satiro Prekleti kadilci iz leta 2001.
Javnost se je večkrat odzvala na njeno dojemanje Slovencev, ki jih pogosto označuje za ozkosrčne, primitivne, dvolične in servilne. V satiričnih pesniških zbirkah, kakršna je Pesem o Sloveniji za tuje in domače goste, podobo "Slovenceljnov", kot jih imenuje, slika kot samoljubno, primitivno, navznoter agresivno in navzven naivno.
Tudi v svojih šansonih se duhovito loteva podobe Slovencev, redno pa brani predstavnike manjšin, Romov, homoseksualcev, pa tudi umetnikov in kadilcev.
Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Leta 1976 je prejela nagrado Prešernovega sklada, je dvakratna dobitnica Levstikove nagrade (prejela ju je leta 1973 in 1975), leta 1994 pa je prejela Jenkovo nagrado. Leta 2000 bi morala prejeti veliko Prešernovo nagrado, vendar jo je zavrnila.