Blogi in družbena omrežja bodo lahko odslej brezplačno uporabljali na milijone Gettyjevih antologijskih fotografij, denimo portrete Baracka Obame in Marilyn Monroe, ter cel kup simboličnih fotografij. Vsaka uporabljena slika bo imela vdelano povezavo na Gettyjevo spletno stran, na njej pa bosta logo podjetja in fotografovo ime; fotografij se tudi ne bo dalo obrezovati in jim spreminjati dimenzij.

Ni si smiselno zatiskati oči
Pri agenciji so se za to potezo odločili, ko so ugotovili, da se na spletu tako ali tako pojavlja ogromno njihovih slik brez pripisanega vira. "Naše vsebine so bile tako ali tako že povsod," komentira Craig Peters, izvršni direktor za poslovni razvoj. "Če hočeš danes najti našo fotografijo brez vodnega žiga, je to zelo preprosto. Greš na eno izmed strani, ki nam plačujejo naročnino, in klikneš na desni gumb miške. Ali pa greš na Googlov iskalnik po slikah in jo dobiš tam. Taka je realna situacija."

Podjetje 35 milijonov fotografij ponuja s pomočjo novega "orodja za vdelavo", ki je podobno tistemu, s katerim na svojo stran vdelaš video z YouTuba. Dalo se jih bo deliti tudi na družbenih omrežjih, kot sta Twitter in Tumblr. Odslej lahko tako slikovno opremite svoje zapise o športnih prireditvah, modnih revijah in zvezdniških dogodkih, kot je denimo podelitev okarjev ali nagrad grammy. Obstajajo seveda tudi izjeme: še naprej ostajajo "zaklenjene" slike nekaterih občutljivih pomembnih dogodkov, kot je napad 11. septembra ali pa protest na Trgu nebeškega miru leta 1989.

Priznanje poraza?
S ponujanjem možnosti za "vdelavo" fotografij pri Gettyju pravzaprav priznavajo, da ne zmorejo nadzorovati in preganjati vsakega kršilca njihovih dosedanjih pravil uporabe na spletu.

"Prepoznavnost ne bo nahranila mojih otrok"
A pozor: podobno kot YouTube bodo tudi tukaj kodo za vdelavo v prihodnosti morda uporabili za oglaševanje (in tako vrnili del izpadlega dobička). "Pri Gettyju si bodo odrezali svoj funt pogače, tako ali drugače," je za BBC komentirala fotografinja Daniela Bowker. "Za to se niso odločili meni nič, tebi nič. Imajo načrt."
So pa zato z novo taktiko nezadovoljni številni fotografi, je opozorila. "Moj Twitter je eksplodiral od tvitov fotografov, ki se pritožujejo, da nočejo, da bi Getty njihove fotografije razdajal zastonj. Za nekatere to pomeni, da njihovih fotografij nikoli več ne bodo odkupili za komercialne namene in torej z njimi ne bodo zaslužili niti centa več. Ogorčeni so, ker fotografi ne delajo brezplačno in ne delajo za publiciteto. Prepoznavnost ne bo nahranila mojih otrok, pravijo, in sočustvujem z njimi. Po drugi strani pa je, kar je. Toliko slik je, ki se že tako ali tako delijo, se nanje klika in jih tvita."

Pozor na drobni tisk!
Bowkerjeva je prepričana, da ima Getty v daljnoročnem načrtu gotovo tudi monetizacijo svoje strategije. "Če bodo imeli na tisoče fotografov, ki nič ne služijo, tudi sami ne bodo nič služili. Torej morajo imeti načrt."

Obstajajo pa tudi fotografi, ki novo taktiko podpirajo. "Moraš se znati prilagoditi, če bi rad preživel," opozarja Kevin Mazur, fotograf za Rolling Stone in soustanovitelj agencije WireImage. "Razvoj, ki inkorporira tehnologijo, ki spodbuja odgovorno deljenje fotografij, je prihodnost industrije."

Seveda pa brezplačna uporaba velja samo za zasebno rabo: televizijske postaje, oglaševalci in časopisi bodo za njihove fotografije še vedno morali plačevati.