"Včasih so slikarji oba svetova, zunanjega, ki je vsem na očeh, in notranjega, ki se očem prikriva, intenzivno raziskovali s postopki portretiranja, še posebej v avtoportretu. Prek pozornega soočenja z lastno zunanjo podobo so umetniki klicali na površje svojo duhovno notranjost, svoja duševna stanja, nazore in spremembe ter skušali preplet zunanjega in notranjega kolikor mogoče prepričljivo upodobiti."

Slikar in grafik ter akademik Jožef Muhovič je bil dolga leta profesor za likovno teorijo na ljubljanski likovni akademiji, njegovo najbolj monumentalno znanstveno delo pa je obsežni Leksikon likovne teorije. Letos je izdal knjigo z naslovom Jaz in moj svet in vanjo uvrstil tudi svoje sklepno predavanje pred upokojitvijo. V 'skicah za avtoportret', kot jo je imenoval, se profesor Muhovič 'avtoportretira' predvsem prek razmišljanja o umetnosti in človekovem položaju v svetu. Nekaj odlomkov bo prebral igralec Matej Puc.

"Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! / Tako so peli angelcev glasovi / v višavah pri Mesijasa prihodi; / da smo očeta enega sinovi / ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, / da ljubit' mor'mo se, prav 'uk njegovi."

V praznični oddaji Božič na Slovenskem bomo slišali nekaj božičnih pesmi, ki so jih spesnili slovenski pesniki – vse so uglašene na božično skrivnost. Leta 1992 jo je pripravil Andrej Arko, interpretirali so jih igralci Stannia Boninsegna, Boris Kralj in Boris Juh.

Z otroškimi ročicami / se me oklepa / neki davni adventni dan / vrata v zraku se odpirajo / in hodim in ne potonem

Mistični pejsaži Braneta Senegačnika so, kot pravi avtor, svojevrstni pesniški dnevnik. Tokratni izbor Senegačnikovih liričnih pejsažev je uglašen z adventnim in božičnim časom, upoveduje pa izkušnjo človeka na samotnem notranjem robu, kjer se mu edino lahko razpira tisto, kar ga sicer brezmejno presega: izvorna skrivnost, globlji smisel našega življenja in bivanja. Pesmi interpretira igralec Matej Puc.

Usede se k meni in je strašansko prijazna, rada bi z mano predelala, kar se je tam zgodilo: Saj veš, babica ima svoj prav, imela je dober namen, nakladanje, samo nakladanje, in, veš, ljubica, da je to, kar je rekel dedi, neumnost, a ne? Jasno! ji zabrusim, nisem trapasta, jasno, da je to bedarija. Nikoli več ne bom šla k njima.

Ena najuspešnejših čeških avtoric Petra Sokolová v romanu Nihče ni sam, ki ga je prevedla Nives Vidrih, pripoveduje o sodobni družini, ki živi v Pragi, in o tegobah, kot so skrbi zaradi službe in šole, nezmožnost dobre komunikacije, spopadanje s smrtjo. Pisateljica ni izbrala le ene pripovedne perspektive, ampak med njimi ves čas preskakuje. Odlomek z začetka romana z naslovom Kurja juha bo interpretirala Tina Resman.

"No, torej, smejati sem se nehal šele, kadar sem začel tuliti, in tuliti, da sem se lahko spet krohotal. In tako se derem in smejem. Celo kuga sama se je smejala vsemu temu. Ah, ubožček moj, kako neznansko sem se drl, kako neznansko sem se krohotal!"

Francoski nobelovec Romain Rolland (1866–1944) je poleg obsežnega dela Jean-Christophe napisal tudi roman Miklavž Breugnon, pripoved o plemenitem veseljaku iz vinorodne burgundske dežele, ki tudi v najhujših preizkušnjah ohrani vitalnost in trdno voljo. Njegova beseda je prežeta s humorjem in polna življenjske modrosti svobodnega človeka. Odlomke v prevodu Karla Dobide je leta 1983 izbral France Vurnik, nastopili so igralci Ivo Ban, Boris Kralj in Tone Kuntner.

"Je in izgine / Je in mine / Vrtinec vetra in listja sredi noči / In srna se zbudi ždi v belem mrazu"

Pesniška zbirka Ivana Dobnika Rojstvo oaze, letos nominirana za Jenkovo nagrado, je nekakšna sinteza Dobnikovega pesnjenja zadnjih let, zgoščena v izčiščen slog in izostreno kontemplacijo. Nekaj pesmi z začetka zbirke interpretira igralec Gregor Zorc.