Predsednik SAZU-ja Jože Trontelj je simpozij v uvodnem nagovoru označil za "poklon spominu in ustvarjanju enega od genijev slikarstva". Slovenci smo, tako Trontelj, lahko ponosni, da se je pred 100 leti iz genske zakladnice našega naroda rodil genij takega kalibra, kot predsednik SAZU-ja pa je ponosen, da je bil tudi Mušič član te ustanove.
Čut za umetnost nas spremlja že od samih začetkov
Uvodoma je Trontelj spomnil, da je umetnost starejša kot znanost in da je slikarstvo dosegalo svoje vrhunce že pred več kot deset tisoč leti, o čemer, denimo, pričajo sijajne upodobitve v jami Altamira in drugih jamah v južni Franciji in Španiji. Najstarejše med njimi so stare več deset tisoč let, ne vemo pa, kaj je bilo tedaj z znanostjo. Tudi jezik in govorica sta se začela razvijati pred mnogimi tisočletji. Človek je tedaj sicer že poznal drobce botanike in zoologije ter zdravilstva in uporabljal preprosto kamnito orodje, a ob teh skromnih začetkih ustvaril naravnost genijalne slikarije. "Dosegati umetniške vrhunce dobo za dobo do danes je nekaj izjemnega za človeštvo. Tudi sposobnost dojemanja in uživanja v umetninah sta sijajna darova," je v svojem nagovoru poudaril Trontelj.
Predsednik pripravljalnega odbora simpozija Niko Grafenauer je spregovoril o tem, kako sam doživlja usodo in slikarstvo Zorana Mušiča, tako na ravni osebne izkušnje kot tudi estetskega dogajanja v Mušičevem slikarstvu in estetske veličine njegove umetnosti.
Jožef Muhovič je spregovoril o rojevanju vidnosti v Mušičevem slikarstvu, pri čemer je izhajal iz prepričanja, da se naravi, specifiki, oblikotvorni logiki in umetniški potenci Mušičevega slikarstva ni mogoče približati zgolj s prizadevnim množenjem in nalaganjem diverznih kontekstualnih, interpretativnih in preinterpretativnih sedimentov, ampak tudi z njihovim luščenjem in odstiranjem.
Prispevek Andreja Medveda nosi naslov Mušičeva slika kot svetlobni "madež" in kot "himen", prispevek Milčka Komelja Duhovni dotik Mušičevega eksistencialnega slikarstva, Miklavž Komelj pa je kot zadnji v dopoldanskem delu simpozija spregovoril na temo Mušič in meja podobe. V popoldanskem delu bodo življenje in ustvarjalni opus Zorana Mušiča s svojimi prispevki osvetlili Boris Pahor, Ivo Jevnikar, Nadja Zgonik, Alenka Puhar in Marie Claude Vogrič.
Simpozij se bo v petek nadaljeval s prispevki Marijana Tršarja, Marilene Pasquali, Alessandra Quinzija, Barbare Jaki, Tonka Maroevića in Gojka Zupana v dopoldanskem ter Marie Irene Mislej, Jožeta Ciuhe, Emerika Bernarda, Andreja Jemca in Mira Oppelta v popoldanskem delu. Simpozij je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila v sodelovanju z Novo revijo.
A. J.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje