"Bil sem glasnik pravičnosti, miru in krepostnosti," so besede, vklesane na podnožje 8,5 metrov visokega kipa, posvečenega Kingu. "Zaradi tega navedka je dr. Martin Luther King videti kot ošaben bedak," je 83-letna Angeloujeva povedala za Washington Post in dodala, da bi ga morali po njenem mnenju zamenjati: "Bil je vse prej kot to. Bil je mož prevelike globine, da bi ga lahko opisali s to besedo."

Navedek so ustvarjalci spomenika vzeli iz Kingove pridige, v kateri si je malo pred smrtjo zamišljal, kako bi bil slišati njegov žalni govor: "Če želite reči, da sem bil glasnik, recite, da sem bil glasnik pravičnosti. Recite, da sem bil glasnik miru. Da sem bil glasnik krepostnosti. In vse ostale površinske stvari ne bodo več pomembne," je dejal takrat.

Angeloujeva, ki je eno svojih pesmi prebrala na prvi predsedniški prisegi Billa Clintona, je v omenjenem pogovoru povedala še, da je zaradi preobrazbe začetka navedka iz pogojnika v trdilno obliko King videti "kot domišljavec, ki kot da hvali samega sebe brez razloga".

Skrajšana oblika navedka ponuja napačno razlago?
Pesnica in pisateljica afroameriškega rodu je bila sicer del sveta zgodovinarjev, ki so izbrali omenjeni napis, a glavni arhitekt spomenika Ed Jackson ml. pravi, da ni prišla na nobenega od sestankov. Res pa je, da so zgodovinarji izbrali celoten navedek, ne skrajšane različice, ki se je zaradi pomanjkanja prostora nato znašla na spomeniku.

V Washington Postu so pomislekom Angeloujeve dodali še ugotovitev, da je King v omenjeni pridigi govoril o "želji človeškega duha, da bi bil velik, ne da bi počel velike, težavne stvari". Prav temu stremljenju po oblasti in pritegovanju pozornosti je King odkrito nasprotoval. V pridigi je priznal, da je tudi sam kdaj podlegel tej šibkosti, a upa, da se ga bodo spominjali po boju za plemenite cilje in pomoč drugim, ne pa po iskanju pozornosti. Skrajšani navedek pa tega ne sporoča.

Angeloujeva torej ni osamljena v kritiki spomenika, za izdelavo katerega so odšteli 120 milijonov dolarjev in je del parka National Mall, v katerem je najti tudi kipe ameriških predsednikov Jeffersona, Lincolna in Roosevelta. Večina kritik je sicer letela na dejstvo, da je kip sredi spomenika zasnoval kitajski umetnik, zgradili pa kitajski delavci. Kritiki so namigovali, da bi morali za takšno nalogo izbrati afroameriškega umetnika.

Avtoritativni kip za srčnega moža
Nekateri so kritizirali tudi "socrealistično" in avtoritativno podobo Kingovega kipa, zaradi mogočnega spomenika in navedka naj bi bil "duhovnik prikazan kot bojevnik ali vladar", v resnici pa je bil plemenit, pogumen in topel mož.

Arhitekt Jackson je svoje delo zagovarjal z besedami: "Podoba, ki smo jo izbrali, vsaj z našega vidika prikazuje dr. Kinga kot moža idej, nekoga, ki je močno verjel v to, kar Amerika predstavlja, in zaupal v smer, v kateri naj bi se razvijala. Cilji, ki si jih je zastavil, morda niso uresničeni, a spominski park nam omogoča, da to sporočilo prenašamo naprej in se ne pozabimo bojevati naprej, od tam, kjer je končal on, ko se je boril za boljši svet."

Martin Luther King ml. je umrl 4. aprila 1968, potem ko je bil ustreljen v Memphisu. Posmrtno so mu podelili predsedniško medaljo svobode (1977) in kongresno zlato medaljo (leta 2004), v ZDA od leta 1986 vsak tretji ponedeljek v januarju (rojstni dan je imel King 15. januarja) praznujejo dan Martina Luthra Kinga ml.

V priloženem videoposnetku si oglejte pomemben odlomek iz slovitega Kingovega govora I Have a Dream (v prevodu Imam sen) iz leta 1963.