Roparji so zaplenili okrog 15 tisoč predmetov neprecenljive vrednosti, nekateri izvirajo celo iz časov starodavne Mezopotamije. Minister za turizem in antikvitete Qahtan Abbas je pred številnimi gosti, med katerimi je bil tudi iraški premier Nuri al Maliki, naštel več kot 6.000 predmetov, ki so jih do zdaj muzeju vrnili iz Iraka in drugih držav, med drugim celo iz Peruja in Švedske. Skoraj 2.500 predmetov je prišlo iz sosednje Jordanije, še 700 iz Sirije, več kot tisoč pa iz ZDA.

V zadnjih letih je iraško Ministrstvo za turizem in starine z 1,1 milijona dolarjev vredno donacijo Italije obnovilo osem od več kot 20 muzejskih dvoran. Poleg obnovljenih asirskih in islamskih dvoran so na ogled tudi predmeti iz sumerske in babilonske ere. Muzej, na tej lokaciji se nahaja od leta 1966, bo v prvi fazi odprt za organizirane skupine šolarjev in študentov, pa tudi turistov.

Dragocena pričanja o začetkih urbanega življenja
Po padcu režima Sadama Huseina 9. aprila 2003 so tolpe roparjev zavzele muzej in nešteto drugih zgodovinskih krajev v Iraku, ki velja za zibelko civilizacije. Arheološko bogastvo Iraka, zgodovinsko znanega pod imenom Mezopotamija, vključuje prva pričanja o kompleksnem urbanem življenju, ki se je tam začelo okrog 3.000 p. n. št.

"Zahvaljujem se vsem državam, ki podpirajo Irak in mu pomagajo pri vračanju pretihotapljenih antikvitet v sklopu mednarodne kampanje za vračilo iraške dediščine," pa je na odprtju dejal premier Maliki. "Želimo si, da bi naš muzej dobil mesto med pomembnejšimi svetovnimi muzeji. Pred nami je še dolga pot."

Po iraških arheoloških najdiščih še vedno odkrivajo nove dragocenosti in Maliki je pozval arheologe, naj pripomorejo k temu, da se Irak v zgodovino človeštva zapiše kot "raziskovalna meka".

Šest let vojne vihre v zibelki civilizacije
Irak, nekoč vladavino diktatorja Sadama Huseina, zdaj razdira sektaško nasilje in boj za moč se nadaljuje. Oblika demokracije v Iraku še ni določena, politični funkcionarji pa se potegujejo za zaslužke v naftni industriji. Vladni spori so pred tem preprečili sprejetje novega zakona, v katerem naj bi določili, koliko nadzora ima osrednja vlada nad iraško nafto. Večinski šiiti se zapletajo v krvave sektaške spopade proti nekoč dominantnim sunitom, obstajajo tudi trenja med šiitsko vlado in Kurdi, ki na severu upravljajo polavtonomno regijo.

Spore je še zaostrila odločitev ameriške vlade kmalu po invaziji, da iz državnih služb počisti izkušene uradnike, ker so prej pripadali Sadamovi stranki. Ministrstva so bila ustanovljena na novo, nova iraška vlada pa je imela premalo institucionalnega znanja o vodenju države. Poleg tega so menda namenoma pustili nekaj nejasnosti v novi ustavi iz leta 2005, da bi dobili široko podporo glede občutljivih vprašanj.

Nekdanji direktor muzeja Donny George, ki je zbežal v New York, je ameriške okupacijske sile, ki so med drugim s tankom uničile prednji del muzeja, obtožil "zločina stoletja", ker so samo opazovali plenjenje muzeja, ki se je odvijalo cele dneve, storili pa - nič.

Zapleti okrog ponovnega odprtja muzeja - nekateri so prepričani, da so ga odprli prezgodaj - sicer niso dokazano povezani s sektaškimi in etničnimi spopadi, šlo naj bi bolj za "pretegovanje mišic" in rutinsko politično nabiranje točk.

Odprtje muzeja je bil velik medijski dogodek z rdečo preprogo. Zgodilo se je v jutru po hollywoodski podelitvi oskarjev, a z iraškim pridihom: z okrepljenim varnostnim osebjem in ostrostrelci na strehah. Odprtje je povzročilo pravi prometni kaos na bagdadskih ulicah, ki pa v primerjavi s tem, da so v mestu in okolici na isti dan ubili najmanj šest ljudi, niti ni omembe vredno.

A. K.