Arheologi zdaj raziskujejo na dveh odsekih poznorimskega zapornega sistema, ki je odlično izkoriščal naravno razgibanost terena, v Prezidu na Babnem polju in v vasi Benete na Blokah. Na obisk smo se podali do najdišča na Benetah.

Ko so rimsko državo v 3. stoletju pretresali vpadi sovražnih vojska, so rimski cesarji sklenili imperij zavarovati tudi znotraj države. Zgradili so okrog 130 kilometrov dolg obrambni sistem, ki je kot zadnji branik varoval osrčje rimske države pred vdori tujih ljudstev. Posamezne zapore, ki so v dolžino merile od nekaj sto metrov pa do več kilometrov, so nadzorovale tudi promet.

Na meji med Notranjsko in Dolenjsko
"Tukaj smo na sistemu rimskega obrambnega zidu, ki je na tem območju meril vsaj 600 metrov in imel vsaj tri obrambne stolpe, ki so bili postavljeni na strateški poziciji za varovanje rimske ceste, ki je potekala od Ribnice proti Bloški planoti do Loške doline," je pojasnila Maja Lavrič s Centra za preventivno arheologijo ZVKDS-ja.

Po trasi tega antičnega obrambnega zidu na Benetah še danes poteka meja med Notranjsko in Dolenjsko. Po koncu arheoloških izkopavanj, bodo imeli veliko dela tudi konservatorji. "Utrdili bodo zidove, ki so v zelo slabem stanju, stari so 1700 let. Tukaj je še posebej izpostavljena točka, ker je bil stolp do polovice izkopan že 70. letih, in so bili izpostavljeni vremenskim razmeram," pa je dejala Katharina Zanier z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Neizkoriščen turistični potencial?
Slovenski in hrvaški partnerji želijo do zdaj dokaj prezrte ostaline poznorimskega zapornega sistema urediti in popularizirati kot prvovrstno skupno dediščino. Ima izjemen potencial kulturnega in zelenega turizma. Lahko bi postal privlačen arheološki spomenik, kot je znameniti Hadrijanov zid v Veliki Britaniji.