Iz prostorov deželne vlade na avstrijskem Koroškem so knežji kamen premestili, da bi ga bolj približali širši javnosti. Kamen je koroški deželni glavar Jörg Heider dal premestiti že decembra lani, in sicer iz koroškega deželnega muzeja na sedež deželne vlade. Njegovo dejanje je sprožila upodobitev kamna na slovenskem kovancu za dva centa. Že takrat pa je oblast na avstrijskem Koroškem napovedala, da namerava kamen pozneje premestiti v dvorano grbov v celovškem deželnem dvorcu.

Koroška deželna vlada je že pred tem sprejela resolucijo, v kateri je avstrijsko zvezno vlado pozvala, naj v pogovorih s Slovenijo poskrbi, da se bo država odpovedala uporabi osrednjega simbola koroške deželne zgodovine na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi.

Ob kamnu ustoličevali kneze Karantanije
Kamen je do 19. stoletja stal v bližini cerkve pri Krnskem gradu, pozneje pa ga je kupilo Zgodovinsko društvo za Koroško, ki je v začetku 20. stoletja kamen prodalo koroškemu deželnemu muzeju in knežji kamen je takrat postal del muzejske zbirke koroškega deželnega muzeja. Knežji kamen, ki je sicer obrnjen temelj rimskega stebra, je zelo pomemben za zgodovino Slovencev, saj so v Karantaniji ob njem z obredom ustoličevali kneze. Med obredom je novi knez prejel oblast iz rok svobodnega kmeta - koseza. Zadnji tovrsten obred je v slovenskem jeziku potekal leta 1414.