Dogodek v Cankarjevem domu je bil posvečen osrednji festivalski temi - prišlekom z naslovom Barbari pred vrati. Priznani filozofi, esejisti in poznavalci političnih razmer so begunsko krizo osvetlili z več zornih kotov, tudi z željo po demistifikaciji strahu pred migranti.

Igor Štiks, hrvaški pisatelj bosanskih korenin in strokovnjak na področju političnih znanosti, ki je vodil pogovor, je na začetku povedal, da smo se Evropejci znašli v razmerah, ko se "zgodovina ne piše nekje drugje". Pojavili so se begunci, streljanje v Parizu, incident v Kölnu. S temi dogodki se je v nekaterih ljudeh vzbudila neracionalna domišljija o nevarnih migrantih. Kot primer je omenil, da so bili v Kölnu glede dogodkov na silvestrovo le trije izmed aretiranih moških begunci.

Flamski esejist in profesor politologije Peter Vermeersch, ki je za ta festival napisal Esej o žici, meni, da je težava v pomanjkanju domišljije, sploh na področju iskanja rešitev za tako kompleksno problematiko, in odgovornosti pri vodenju enotne evropske politike. Opozoril je tudi na metaforiko, ki jo uporabljamo o beguncih, ko govorimo o valu oziroma poplavah migrantov, kot bi šlo za naravne katastrofe.

Na koga se nanaša izraz barbari
Jean-Claude Milner je pojasnil izraz barbari. Kot je dejal, so besedo uporabljali Grki v antiki, s čimer so označili ljudi, ki niso govorili. To so bili zanje vsi, ki niso znali grško. Prav to po filozofovem mnenju počnemo Evropejci danes, ko za barbare označujemo migrante. Po njegovem mnenju se tam, kjer se postavijo ograje, na obeh straneh znajdejo barbari. Njegova teorija pravi tudi, da s tem, ko nekdo drugega označi za barbara, sam postane barbar.

Možnost obiska supermarketa
Srbski esejist in novinar Teofil Pančić je predstavil miselnost migrantov, ki si po njegovem mnenju želijo iti na Zahod, da bi lahko živeli kot današnji zahodni človek. Nočejo biti drugačni, ampak v vsem enaki zahodnjaki. Ne želijo si ne islama, ne socializma, ampak le službe in možnosti obiska supermarketa.

S Pančićem se ni povsem strinjal Milner, ki je menil, da bodo nekateri begunci - muslimani, če bo država Isis preživela, pred težko dilemo. Nekateri se bodo dejavno vključili v njeno delovanje, drugi jo bodo podpirali pasivno, tretji pa bodo veljali za izdajalce. Razmere je primerjal s komunisti v nekdanjih komunističnih državah.

Migrantska kriza kot del večje geopolitične krize
Alenka Zupančič, slovenska filozofinja ljubljanske psihoanalitske šole, je poudarila, da jo skrbi žica, ki naj bi zaradi svoje brutalnosti šokirala, pa vendar se nihče niti pretvarja ne več, da bi vsaj besedno omilil njen obstoj. Ko še ni bilo beguncev, smo se po njenem mnenju spraševali, zakaj bi denar dajali brezposelnim lenuhom, zdaj pa se sprašujemo, zakaj dajemo denar za migrante, ko imamo vendar toliko svojih delovnih državljanov brez službe. Meni tudi, da so migranti le izgovor za politično krizo v državah.

Hrvaški filozof, aktivist in avtor več knjig Srećko Horvat pa je mnenja, da je t.i. migrantska kriza del večje geopolitične krize. Po njegovih besedah rešitve iščemo v napačni smeri. Kot meni, jih ne bomo našli v multikulturalizmu, kvotah ali izvažanju problemov. Obenem so zaman tudi vsi solidarnostni ukrepi, ki so sicer na videz humani, a krize ne bodo rešili. Ta je namreč posledica interesov ZDA in tistih, ki v državah, iz katerih v Evropo prihajajo begunci, vidi svoje priložnosti, je še poudaril Horvat.