5000 let stari zapisi na glinenih tablicah so se do zdaj upirali vsem poskusom dekodiranja, ki so padli na pamet strokovnjakom. Kjer so odpovedali ljudje, bo zdaj na pomoč priskočila naprava, ki so jo s skupnimi močmi razvili na univerzah v Oxfordu in Southamptonu. Postopek RTI (Reflectance Transformation Imaging) uporablja kupolo, na vrhu katere je pritrjen fotoaparat, in 76 luči. Dokument, ki ga hočejo preučiti, postavijo pod kupolo, priprava pa ga 76-krat fotografira, vsakokrat z rahlo drugačno osvetlitvijo. Teh 76 fotografij nato v poprodukciji združijo tako, da lahko raziskovalec premika svetlobo po površini digitalne fotografije in osvetli do zdaj še nikoli opažene podrobnosti, povzema Discovery News.

Težko je razumeti pisavo, če simbolov ne ločiš med seboj
"Kakovost takih sestavljenih slik je neverjetna. Že deset let skušam razvozlati protoelamitski sistem pisave in po zaslugi tega odkritja smo zdaj verjetno na pragu preboja," je navdušen Jacob Dahl z oddelka za orientalske študije na Univerzi v Oxfordu. Prepričan je namreč, da je njega in njegove kolege do zdaj hromilo predvsem to, da so spregledali podrobnosti, ki se jih z golim očesom skoraj ne da razbrati. "Predstavljajte si na primer, da črke t ne bi ločili od črke i."

Digitalna knjižnica klinopisov bo nove fotografije na svoji strani objavila brezplačno. Če bo do njih imelo dostop več akademikov, so možnosti, da bo pisava končno razvozlana, toliko večje.

Razumemo le kapljo v morju
Nekaj temeljnih pravil sistema pisave sicer že razumemo: nekaj znakov so si "izposodili" od starih Mezopotamcev, med drugim simbole za številke in za predmete, kot so ovca, koza in žita. Dahl je v zadnjem desetletju razvozlal okrog 1200 različnih simbolov - a tudi sam priznava, da je to šele majhen delček celotnega sistema. Uganka ostaja od 80 do 90 odstotkov vseh znakov, tako da, denimo, ne znamo prebrati niti tako preprostih stvari, kot je "krava" ali "čreda".

"Če preučujemo sočasne ali poznejše sisteme pisav, bi sklepali, da protoelamitščina uporablja simbole za ponazarjanje stvari - a zdi se, da so uporabljali tudi zloge; mačke denimo niso ponazorili s simbolom mačke, pač pa s simboloma za sicer nepovezani besedi 'mač' in 'ka'," daje primer Dahl. Polovica znakov, ki jih uporabljajo na ta način, se zdi izumljena posebej za ponazarjanje določenega zvoka. "Če se izkaže, da je to res, bomo morali na novo definirati, kako razumemo zgodnje pisave. Do zdaj smo mislili, da se je fonetična pisava razvila s pomočjo t. i. principa rebusa - denimo, upodobitev očesa za glagol 'vidim'."

Napake spodkopale sistem
Na tablicah se da razbrati upodobitve živali in mitoloških bitij, ni pa nobene upodobitve človeka; vse kaže, da so zapise uporabljali predvsem v administrativne namene in za vodenje knjig v kmetijstvu. Za zdaj ni nobenih podatkov, da bi obstajal poklic pisarja, ki bi se uril in učil umetnosti pisanja in ohranjanja podatkov. Pomanjkanje akademskega "izročila" seveda pomeni, da so se v zapisu pojavljale napake - in to tako pogosto, da so te bolj ali manj zadušile celoten sistem.

Postopoma je protoelemitščina postala le še administrativni sistem, pa še tega so po dvesto letih opustili. "To je verjetno prvi primer v zgodovini, da se je sistem znanja sesedel zaradi preslabega financiranja izobrazbe," za Discovery še sklene Dahl.