Trenutno še napol zgrajen steklen stolp argentinskega arhitekta Césarja Pellija bo sedež banke Cajasol, obenem pa bo s 182 metri višine kar za 82 metrov "posekal" La Giraldo, zvonik osrednje seviljske katedrale, ki je obenem tudi simbol tega andaluzijskega mesta. (Vseeno pa tukaj ne gre za nikakršno tekmovanje, kot je že pred časom opozoril arhitekt, ki si je zamislil "eliptično obliko, ki se bo proti vrhu ožila", in zatrjuje, da je "skušal ohraniti spoštljivo sorazmerje z Giraldo".)

V poročilu Unesca, ki so ga povzeli španski mediji, organizacija obsoja "občutne in nedvomno negativne" posledice, ki jih bo stolp, ko bo enkrat končan, imel na pomembne zgodovinske spomenike v svoji okolici. Med dragocenimi stavbami v neposredni bližini sta tako seviljska katedrala z omenjeno La Giraldo kot kraljeva palača (Alcázar), ki sta skupaj vpisani na Unescov seznam kulturne dediščine. "Skupaj tvorita monumentalen kompleks v samem jedru Seville," so zapisali. "Minaret Giralda je biser almohadske arhitekture; nova gradnja bo končala njegovo kraljevanje nad mestnim reliefom."

Usoda bud v Bamijanu ali usoda dresdenskega mostu - to je zdaj vprašanje
Julija se bo morala svetovna organizacija na svojem zasedanju odločiti, ali in kako bodo sankcionirali mesto, ki gradnje ne namerava zaustaviti. Ena izmed možnosti je, da Sevillo uvrstijo na seznam kulturnih spomenikov "v nevarnosti" - na tem "neslavnem" spisku sta, denimo, afganistanska dolina Bamijan in iransko mesto Bam, ki ga je zrušil potres - druga pa, da jo iz svojega kataloga popolnoma črtajo.

Španci se, roko na srce, najtemnejšega scenarija niti ne bojijo preveč: Unesco je do zdaj s svojega seznama popolnoma črtal le eno znamenitost, in sicer mesto Dresden, ki je z načrti za gradnjo mostu čez reko Labo odprlo vrata za nepopravljivo uničenje njenega nabrežja; preden je leta 2009 prišlo do "izgona" iz Unescovega kluba, so štiri ali pet let glasno opozarjali na škodo, ki se obeta, in na svoje bližajoče se sankcije.

Stolp Pelli gradijo na drugi strani reke Guadalquivir od starega mestnega jedra, na mestu, kjer se je leta 1992 bohotila svetovna razstava Expo - kar seveda pomeni, da je ena izmed stvari, ki jih bo novogradnja zasenčila, tudi Zlati stolp iz 12. stoletja, ki stoji na rečnem obrežju.

Ulična svetilka
Pellijev stolp, ki so ga Španci oklicali za "ulično svetilko", bo stožčaste oblike, steklen in razdeljen na 42 nadstropij; glavni vodili oblikovalca sta bili preprostost, izkoristek naravne luči in pročelje, ki z leti "ne bo šlo iz mode".

Za "pomoč" se ne menijo pretirano
Unesco je mestne oblasti v zadnjih štirih letih že večkrat naprosil, naj, če gradnje že nočejo preklicati, stolpnico vsaj znižajo - a brez uspeha. "Vedno se poskuša krajem nuditi pomoč pri reševanju problemov," je komentiral Unescov strokovnjak za kulturno dediščino. "Ampak od neke točke dalje se ne da storiti ničesar več." In zdi se, da je za Sevillo, ki je stolp Pelli zgradila že do 12. nadstropja, ta trenutek počasi nastopil. V načrtu je, da bo stolpnica odslej vsak teden zrasla še za eno nadstropje.

Časnik El País poroča, da so Unescovo poročilo medijem anonimno posredovali iz mestne hiše, iz česar se da sklepati, da bo novi, lani izvoljeni mestni svet morda skušal znižati končno višino stavbe.