Janša je pismo poslal na članstvo Slovenskega PEN-a, iz katerega so ga pretekli teden izključili. Po Novakovih besedah so bila pri izključitvi nekdanjega premierja odločilna pravila PEN-a, ki izhajajo iz listine Mednarodnega PEN-a, ki jih je nekdanji premier "zelo pogosto prekršil". Novak, tudi podpredsednik Mednarodnega PEN-a, je kot primere navedel javno in obilno dokumentirano propagando zoper izbrisane in Rome ter Janševe javne grožnje intelektualcem, ki so uveljavljali svobodo izražanja mnenja, kar je temeljna vrednota Mednarodnega PEN-a.
Kot je še dodal Novak, si je Janša "v zadnjem času dovolil, da je vodstvo Slovenskega PEN-a označil z izrazoma 'udbovci' in 'oznovci' in s tem potrdil, da stoji za kampanjo Reporterja in Demokracije v zvezi z napadi na pisatelje v zadnjem letu dni".
Janša v pismu Slovenskemu centru PEN na Novakova pojasnila o razlogih za izključitev odgovarja, da se je v primeru izbrisanih "dosledno zavzemal za ločitev upravičenih od neupravičenih primerov oziroma za individualno obravnavo, kar je pogoj za pravično presojo". "Ni mogoče pristati na tezo, da je bil nek oficir JLA (ime splošno znano), ki je streljal na nas, z gnusom javno zavrnil državljanstvo in prestop v Teritorialno obrambo, ki je nato odšel iz Slovenije pobijat v Bosno, neupravičeno izbrisan iz slovenskih evidenc. Takšno stališče nima nobene zveze s kršenjem pravil PEN-a," je še zapisal v pismu.

Novak je glede izbrisanih spomnil, da je, kot je ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, šlo pri izbrisu 25.671 oseb iz registra stalnih prebivalcev Slovenije februarja 1992 za množično kršenje človekovih pravic. "Bili ste član vlade, ki je zagrešila to diskriminacijo, leta 2004 pa ste bili eden izmed pobudnikov sramotnega referenduma o izbrisanih, na katerem je večina odločala o pravicah manjšine," je zapisal Novak. Dodal je, da je Janševo zoženje številnih osebnih in družinskih tragedij na primer zgolj enega oficirja JLA-ja "sprenevedanje in manipulacija".
Janša: Slovenija je romsko vprašanje zgledno uredila
Na očitke glede propagande zoper Rome Janša v pismu pojasnjuje, da je vlada, ki jo je vodil, "sprejela zakon o njihovih posebnih pravicah, ki ga je ustava terjala od leta 1991, pa ga LDS ni bila sposobna pripraviti, čeprav je imela na ustih polno besed o pravicah manjšin". Po njegovih besedah so dogovorno rešili tudi problem v Ambrusu. "Oboje je posebni predstavnik Sveta Evrope označil za zgleden primer urejanja romske problematike, Slovenija pa zaradi ukrepov moje vlade danes velja za državo, kjer je romsko vprašanje urejeno bolje kot v večini drugih članic EU," je dodal. Novak je v naknadnem odzivu na Janešvo pismo glede tega zapisal, da je Janša ob navedbi pozitivne ocene Evropskega sveta, povsem zamolčal "svojo negativno vlogo pri podpihovanju rasističnega sovraštva do te skupine".
Novak Janšo pozval, naj navede, kateri člani PEN-a so "udbovci"
Javne grožnje z vseh mogočih naslovov posluša že leta, še piše. "Napoved tožbe zoper nekoga, ki me označi za kriminalca, pa najbrž ni javna grožnja, temveč uporaba civilizacijskih instrumentov pravne države, na katero se nekateri tako radi sklicujejo. To pravico mi daje ustava," je zapisal. Kot nadaljuje, pa "sodelavce Udbe in Ozne, med njimi sekretarja slovenskega krvnika I. M. Mačka v vodstvih PEN in DSP pozna cela Slovenija pa tudi zamejstvo in Slovenci po svetu, ki so bili njihove žrtve". Pismo sklene z besedami, da bi si "nedavno odprti arhivi Udbe, ki so javno dostopni v Arhivu Slovenije, zaslužili kak obisk tudi s strani Borisa A. Novaka".
Novak je v svojem pismu poimensko naštel vse člane vodstva PEN-a in Janšo pozval, naj navede, kdo izmed naštetih je "udbovec", oziroma naj potrdi ali zanika te obtožbe. V kolikor jih ne namerava potrditi, pa od njega zahteva, da "enkrat za vselej preneha s tovrstnimi insinuacijami in podtikanji".
Novak: Janša je grozil penovskim kolegom
Pesnik je spomnil, da Janša v pismu ne komentira "grožnje", ki jo je kot predsednik vlade naslovil na Igorja Koršiča, da mora izdati imena avtorjev informacije za tujino o stanju v slovenski družbi. Dodal je, da je Janša "grožnjo" po elektronski pošti poslal celotnemu članstvu Slovenskega PEN-a, kar po mnenju Novaka pomeni, da je grozil svojim penovskim kolegom in kolegicam.
Vlado Žabot bi zahtevo za izključitev Janše iz PEN podpisal znova
Upravni odbor je o izključitvi Janše iz Slovenskega centra PEN odločal na seji 25. marca, potezo pa nekateri člani razumejo kot omejevanje svobode govora. Potem ko je zaradi tega v preteklih dneh iz centra izstopilo več članov, je javno pismo napisal tudi član centra Vlado Žabot, v katerem našteva razloge, zakaj je podpisal zahtevo za izključitev Janeza Janše iz slovenskega PEN-a in "zakaj bi to storil ponovno". V njem je poudaril, da je bil Janša tudi kot predsednik vlade zavezan spoštovanju temeljnih demokratičnih svoboščin in temeljne listine PEN-a.
Žabot je v pismu izpostavil četrto točko temeljne listine mednarodnega in slovenskega PEN-a, po kateri se člani med drugim zavezujejo, da bodo nasprotovali vsaki obliki zatiranja svobode izražanja v deželi in skupnosti, ki ji pripadajo, in prav tako povsod po svetu, kjer je to mogoče.
V nadaljevanju je zapisal, da je bil Janša kot predsednik vlade po ustavi zavezan skrbi za enotnost politične usmeritve vlade, "kar pomeni, da so njegove poteze povezane s posebno odgovornostjo in so v veliki meri tudi (vsaj) sugestija za ravnanje tako posameznih ministrov kot tudi vlade v celoti". Hkrati pa je bil zavezan spoštovanju temeljnih demokratičnih svoboščin in temeljni listini PEN-a.

Žabot piše, da mu "niti predsedniška funkcija niti prisega, da bo ravnal po svoji vesti, nista dajali nikakršnega opravičila za kršenje te temeljne listine, v kateri so zajete osnovne demokratične norme sodobnega civiliziranega sobivanja in mišljenja". Tudi Žabot opozarja na primer, ko je Janša skušal pod grožnjo s sodnim preganjanjem "prisiliti koordinatorja KOKS-a Igorja Koršiča k nizkotnemu ovajanju svojih kolegov, protestnikov, vstajnikov, borcev za svobodo izražanja, ki so v pismu kritizirali vlado". S tem je po njegovih besedah kot premier "neposredno in nedopustno kršil listino PEN-a".
"Vsekakor je bilo treba na takšno potezo člana PEN, predsednika in političnega usmerjevalca delovanja vlade nemudoma in ostro reagirati. Saj je nadaljevanje takšne prakse in morebitno nadaljnje uveljavljanje takšnega usmerjanja delovanja vlade kratko in malo vzbujalo strah," še piše literat. Prav to navaja kot temeljni razlog, zakaj se je s svojim podpisom pridružil zahtevi za izključitev Janše iz slovenskega PEN-a.
Prav tako je bila vzrok temu izjava Janše, da imajo v vodstvu slovenskega PEN-a glavno besedo sodelavci Udbe in Ozne, ki, tako Žabot, "hudo diskreditira in stigmatizira slovenski PEN in ne sme in ne more ostati brez posledic". V svobodni in demokratični Sloveniji se mu zdi kakršno koli politično manipuliranje s temi "službami", podtikanje, potvarjanja dejstev in listin docela nesprejemljivo. Zato zahteva, da tako Janša kot vodstvo PEN-a omenjene zadeve ustrezno in enkrat za vselej razčistijo na sodišču.