Prepad med bogatimi in revnimi se stalno povečuje, demokratične in liberalne institucije ne delujejo, poudarja profesor estetike in filozofije na Centru za umetnost in medijsko tehnologijo v Karlsruheju. Sam vidi rešitev v tem, da dovolimo stagnacijo, podobno času srednjega veka.
"Že tako ali tako se vračamo v srednji vek. Vprašanje je le, za kakšen srednji vek se bomo odločili," razmišlja. Meni, da je dobra različica komunizem, ki omogoča disidentstvo. "Komunizem je stagnacija. In prav to potrebujemo. Moramo upočasniti dinamiko stalnega spreminjanja, se ustaviti ter začeti razmišljati in polemizirati o tem," je še prepričan Groys.
Ker ni globalne institucije, ne more biti globalnih protestov proti njej
Pogovor, ki je odprl projekt Dvanajst, ki bo v Maribor v letu Evropske prestolnice kulture pripeljal prav toliko vodilnih mislecev na svojih področjih, je vodil Marcel Štefančič jr. Spregovorila sta o kapitalizmu kot globalnem pojavu, ki po Groysovih besedah nima neke globalne institucije, zato so tudi svetovni protesti proti trenutno prevladujoči ekonomski ureditvi neučinkoviti. Rusko-nemški filozof se bolj nagiba h komunizmu, ki omogoča disidentstvo. Ekonomski interesi tečejo na mednarodni in globalni ravni, ni pa političnih, kulturnih ali kakšnih drugih institucij, ki bi jih lahko nadzirale. Ker ni globalne institucije, ne more biti globalnih protestov proti njej, je pojasnil zbranim.
Marcel Štefančič jr. je je odprl vprašanje abstraktnosti kapitalizma in potegnil vzporednico z religijo, saj za oba pojma velja, da sta iracionalna, skrivnostna in nerazumljiva večini ljudi, njegov sogovornik pa je poudaril, da se kapitalizem napačno razume kot sistem nadzora nad vsem, saj naj bi v resnici šlo za stalno spremenljiv sistem denarnih tokov, ki so zunaj vsega nadzora.
V Ljubljani o ruski umetnosti zadnjih desetletij
Borisu Groysu je bilo dan kasneje mogoče prisluhniti tudi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, njegov obisk v Sloveniji pa je pospremil tudi izid slovenskega prevoda njegove pete knjige Sumljivost (založba KMŠ), v kateri se ukvarja s pojavnostjo medijev. V Ljubljani je spregovoril o ruski umetnosti zadnjih desetletij. Prav modernizem in ruska avantgarda sta med glavnimi temami, s katerimi se ukvarja leta 1947 rojeni Berlinčan, a ga zaposlujeta tudi inovacija in odkrivanje novega ter vloga arhiva in muzeja v odnosu do družbe na splošno. Podpisal se je pod številne knjige in članke, ki jih odlikuje predvsem "šarm ekscentričnosti". Poleg pisanja pa se Groys ukvarja še s filmom in videoinstalacijami.
Prvi v nizu ducat pogovorov, ki jih ne gre zamuditi
Groys je svojim obiskom odprl niz dvanajstih pogovorov z uglednimi misleci različnih področij. V Maribor med drugim prihajajo Hans Magnus Enzensberger (že 2. aprila), Tzvetan Todorov, Jan Fabre, Charles Simić, Vikas Swarup, Rebecca Horn in Gari Kasparov. Spregovorili bodo o svojih pogledih na prihodnost, vsak obisk pa bo pospremil tudi izid njihove knjige.