Najbolj prevajani slovenski pisatelj Boris Pahor in Stéphan Hessel, francoski diplomat, pisatelj, avtor svetovne uspešnice Dvignite se in soavtor Splošne deklaracije o človekovih pravicah, sta se prvič srečala komaj lani na Brdu pri Kranju. Kljub kratkemu poznanstvu delita mišljenje o zgodovini in stanju v Evropi, druži pa ju tudi izkušnja deportacije v isto koncentracijsko taborišče, Mittelbau Dora, med drugo svetovno vojno.
Jack Lang, nekdanji francoski minister za kulturo in šolstvo, ki je poleg slovenske veleposlanice v Parizu Veronike Stabej nagovoril občinstvo, ju je označil za "velika človeka, ki utelešata svobodo, življenje in upanje".
Razklana Evropa?
Razpravo je začel Jean-Claude Carriere, francoski pisatelj, scenarist in igralec, z mislijo, da je bila velika in močna Evropa hkrati tudi najbolj barbarska regija 20. stoletja.
"Rodil sem se v zlu in opustošenju. Živel sem z italijanskimi in avstrijskimi bombami. Izgubil sem sestro, ko ji je bilo štiri leta. Zažigali so knjige in prepovedali slovenščino. V šoli so me vprašali, kaj si želim početi v prihodnosti, a jim nisem mogel odgovoriti, saj prihodnosti sploh nisem videl. Moja mladost je bila le velika praznina, Evropa pa polna duhov," je svoje spomine strnil Pahor. Takratni razkol Evrope je pustil velik pečat tudi na Hesslu, ki pozdravlja trenutni čas povezovanja in globalizacije, a si ne želi, da se Evropa poveže le na gospodarski ravni, temveč da igra pomembno vlogo tudi pri ohranjanju svojega kulturnega bogastva.
Boj proti pozabi
Da "mladi ne vedo, kaj je bil fašizem", je prepričan Pahor. "Kdo ve za Doro?" je vprašal. "Vzela je 20.000 življenj. Plina se sicer ni uporabljalo, a ljudje so delali, dokler niso umrli od izčrpanosti. Ljudje ne poznajo zgodovine ljudi, ki so se borili proti nacistom, ne poznajo cene svobode."
99-letni Pahor je prav tako poudaril, da je učenje zgodovine v šolah, predvsem italijanskih, pogosto sporno, saj učencev ne poučijo dovolj o fašizmu. Zato imajo Italijani večkrat napačne predstave o Slovencih in njihovem delovanju v času fašizma. Hessel je ob tem pripomnil, da je na zgodovino treba gledati kot na mozaik s primerne razdalje in dodal: "Seveda obstaja volja, da se zgodovina ohrani, a 'skušnjava' totalitarizma je še vedno prisotna, nasilje pa se oživlja s postavljanjem meja med priseljenci in preostalimi, in proti temu se je treba boriti."

Narodna zavest, a ne nacionalizem
Strinjata se, da lastnega izvora ni mogoče pozabiti, da je potreba po pripadnosti in povezavi z nekim krajem ali državo dobra in potrebna, a ne sme prerasti v ekstremizem in nacionalizem. "Manjšine moramo spodbujati in okrepiti vse manjšinske identitete," pravi tržaški pisatelj. V Nemčiji rojeni Hessel pa dodaja, da sta identiteta in izvor pomembna, a zaprtost in osredotočenost le nanju je nevarna. "Predstavlja le en del osebnosti, v nas pa je prostora za mnogo več ob sočasnem ohranjanju lastnega izvora." K temu spoznanju je zagotovo pripomoglo njegovo delo na francoskem državnem uradu za spodbujanje kulturne integracije priseljencev v sedemdesetih letih, saj si je takrat močno prizadeval, da priseljenci poznajo in ohranjajo lastno kulturo, hkrati pa spoznajo večkulturnost v Franciji. "Noben priseljenec se ni branil učenja o novih kulturah ob ohranjanju lastne," je še dodal.
Zedinjeni v raznolikosti
"Vedno več nas je, Zemlja pa ostaja enako velika," je še opozoril 95-letni Hessel in s tem izpostavil dejstvo, da se bo pretok preseljevanja še povečal. Zaradi tega je treba najti human način za obravnavanje priseljencev, da bomo, kot pravi, "lahko živeti skupaj in se spoštovali". Srečanje pod naslovom Stoletje dialoga se je sklenilo s Hesslovo mislijo, da potrebujemo raznoliko Evropsko unijo, mozaik različnih kultur, a ob fundamentalističnih vprašanjih moramo stopiti skupaj.
Manja Kovačič