V današnjem svetu nam manjka trdnih vrednotnih orientacij, ki bi služile za spreminjanje in angažiranje, nenasilno angažiranje, saj nasilje pomeni priznavanje poraza, je temu v Medani dodal Kučan, ki je Hesslov osebni prijatelj in tudi avtor spremne besede knjige.

Festival Sanje v Medani, dnevi knjige in vina je v petek zvečer vabil k nenasilnemu uporu, h "kljubovanju neurju sedanjega", kot je drzno idejo Stéphana Hessla ubesedila Tjaša Koprivec, umetniška vodja Festivala Sanje. Pod murvo se ji je v premisleku o Hesslovem manifestu pridružil Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije in prijatelj 93-letnega pronicljivega misleca, soustvarjalca Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Dvignite se!, drobno knjižico, ki je maja letos izšla pri založbi Sanje, srkneš na dušek, a njeno sporočilo ostaja večno. Razjezite se in se vpletite, je eno izmed osrednjih sporočil eseja, v katerem Hessel nagovarja mlade.

Treba je stopiti skupaj in rešiti Evropsko unijo
Kučan in Hessel sta se – naključje? – prvič srečala 11. septembra 2001 in že takrat je Nemec judovskega rodu napovedal, da bo napad na newyorška dvojčka bistveno spremenil svet. Spremembe pretresajo tako svet kot Evropsko unijo, ki škripa na vseh koncih. "Ne verjamem oziroma ne upam verjeti, da bi se zgodila smrt Evrope, kajti če zgodovinski projekt združevanja Evrope propade, to pomeni katastrofo tako za Evropo kot za svet," je povedal Kučan in poudaril, da države članice vse preveč razdrobljeno rešujejo gospodarsko in finančno krizo, namesto da bi stopile skupaj in rešile Evropsko unijo: "Vsak se mora vprašati, kaj dobi in kaj izgubi, če naredi korak na poti k solidarnosti." Morda bo nov navdih zavel 10. in 11. septembra, ko na obisk v Slovenijo prihaja Stéphane Hessel.

Avgust Demšar v Brdih o Mariboru
Še pred Kučanom je zavetje pod murvino kuštro v Medani našel Avgust Demšar, trikratni nominiranec za Delovo nagrado kresnik. Mariborski pisatelj, ustvarjalec prvega slovenskega cikličnega detektivskega romanopisja, s svojimi detektivskimi knjižnimi grižljaji postavlja prave uganke za premetene bralce. Mariborčan se je v Medani, na drugem koncu Slovenije, odločil pred poslušalce razgrniti štiri odlomke iz nastajajočega šestega romana inšpektorja Vrenka. Ti odsevajo njegov rodni Maribor in vabijo v detektivsko nedrje romana.

Vroča župa na miniturneji
V teh dneh je na pravi miniturneji po Goriških brdih brbotala tudi Vroča župa, pripovedovalski dvojec, ki se je v ušesa ljubiteljev pravljic usidral z oddajo Za 2 groša fantazije Radia Študent. Legendarne interpretacije ljudskih pravljic, kot so Podkovana žaba, Zajec dela za lisico in Grozdje stare Magdičke, so peti festivalski dan v Brdih zaživele kar trikrat, dvakrat v Šmartnem in enkrat v Medani, doživeta pripovedovalca Rok Kosec in Goran Završnik pa sta navdušila mlado in staro.

Marko Hatlak s slovenskim tangom
Vsesplošno navdušenje je požel tudi virtuoz na harmoniki Marko Hatlak. Popoldne je na delavnici v Šmartnem v svet harmonike popeljal mlade nadobudneže, ki so odprtih ust strmeli v mojstra, ko je raztegnil meh svoje 16-kilogramske koncertne harmonike in jim pokazal v njej "skrite" ptičke, kravo, veter in motor, ter se od srca nasmejali ob spremljevalni koreografiji k tangu.

Hatlak je namreč srčni ljubitelj tanga, s katerim je očaral občinstvo na večernem koncertu v Medani. Začel je umirjeno, z Bachom, vmes z meditacijo Sanje v slogu festivala umiril duše poslušalcev, pokukal v orientalske in balkanske glasbene vode, levji delež pa je pripadel tangu. Glasbeno strast je vznesenemu virtuozu pomagal kovati argentinski skladatelj Astor Piazzolla, ob igranju katerega je Hatlak vzbujal občutek, da bo kar s harmoniko v roki zaplesal tango. Glasne ovacije je v osrčju vinorodnih Goriških brd požel z legendarnim šansonom Iztoka Mlakarja En glaž vina mi dej, nepopisno navdušenje ob slovesu pa s slovenskim tangom, priredbo Mlakarjeve Štefana in Bertolin.

"Žalostne" Same babe
Poletno dinamiko Festivala Sanje so nadaljevale Same babe, peterica mož, ki nadvse mavrično izbira svoj glasbeni material, začinjen z nenavadnimi domislicami in zabavnimi, večinoma avtorskimi besedili, v katerih ne manjkajo niti makaroni, pomlad in Marjanca, ki ni več devica. Glasbeni šaljivci in malce tudi romantiki so na koncertu pod murvo poslušalcem ponudili skoraj same "žalostne", toliko žalostne, kot so oni babe. Izvrstni pevci in mojstri kopice glasbil so tako nasmejali s šansonom o lokalni čeči in zelo svojevrstnim "turbofolkom" ter netili simpatije z virtuoznim muziciranjem.