Umetniki pa so se pri ustvarjanju slikarskih in kiparskih del lažje naslonili na Lukov opis Jezusovega prihoda na svet. "In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora."

Jezusovo rojstvo in prizore, kot sta poklon pastirjev in poklon sv. treh kraljev, ki upodabljajo nadaljevanje Jezusove zgodbe, je v evropski umetnosti mogoče spremljati nekje od časa, ko je krščanska umetnost stopila iz katakomb, kar ji je omogočil tudi znameniti milanski edikt prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega leta 313, pa vse do obdobja, ko je Katoliška cerkev vse bolj izgubljala vlogo vodilnega naročnika umetnosti. Po burnem času protireformacije, čeprav tudi že prej, so vse pomembnejši kot naročniki postajali sprva vladarji, plemiči in končno tudi meščani. Ti so se začeli navduševati nad drugačnimi motivi in sakralni motivi so se tako začeli počasi umikati iz najpomembnejših umetniških stvaritev.

V srednjeveški umetnosti so bili prizori Jezusovega rojstva, poklona pastirjev in sv. treh kraljev obvezni del cikla Jezusovega življenja oziroma otroštva in jih med drugim najdemo na stenskih poslikavah cerkva, kiparskem okrasu pročelij katedral in v knjižnem slikarstvu, predvsem od renesanse naprej pa so prizori našli 'samostojnejšo' mesto na tabelnih slikah, na katerih se jih je tako ali drugače v svojem opusu dotaknil skoraj vsak umetnik.
Ko niso znali brati, so 'prebirali' freske
V srednjem veku, času, ko branje ni bilo nekaj, s čimer bi se lahko hvalil vsakdo, je tako marsikdo Biblijo spoznaval prek fresk, ki jih je opazoval v cerkvah. In Jezusova zgodba je bila poleg številni svetniških gotovo ena osrednjih. Če se času primerno osredotočimo zgolj na cikel Jezusovega rojstva, so v tem obdobju zgodbo 'pripovedovali' prizori Marijinega oznanjenja, ko se celotna zgodba začne, obiskovanja (ko Marija obišče Elizabeto), sledijo samo rojstvo, poklon svetih treh kraljev, predstavitev v templju, beg v Egipt, pokol nedolžnih otrok, cikel pa se nekako konča z dvanajstletnim Jezusom v templju.

Obseg in izbor prizorov se razlikujeta od upodobitve do upodobitve; ponekod so se umetniki oziroma naročniki odločali za obsežnejše, spet drugič za krajše cikle. Cikel lahko spremlja tudi Marijina zgodba, ki sloni na apokrifnih zapisih in se razteza od zaroke Marijinih staršev Joahima in Ane pa vse do Jezusovega rojstva.

Prve žive jaslice
Danes marsikdo čas božiča povezuje z jaslicami, ni pa veliko tistih, ki vedo, da je njihova zgodovina pravzaprav precej stara in sega v 13. stoletje, ko si jih naj bi zamislil sv. Frančišek Asiški. Ta je leta 1223 Grecciu v bližini Rietija na sveti večer z živimi igralci uprizoril Kristusovo rojstvo.