28. oktober leta 1928 je bil namreč dan, ko se je začel redni radijski program Radia Ljubljana. Postaja je pravzaprav začela delovati skoraj dva meseca prej, 1. septembra, ko je radio oddajal na valovni dolžini 578 m, in to z močjo 2,5 kW. Televizija Ljubljana je začela oddajati trideset let pozneje, natančneje 11. oktobra leta 1958.
Prvi programski delavci so se že na začetku delovanja Radia Ljubljana zavedali posebnega poslanstva in moči radia, ki bo radijske poslušalce obveščal in izobraževal ter jih kultiviral. Vzporedno z velikimi programskimi koraki je tekel tehnološki razvoj. Leta 1939 so razširili in okrepili Radio Ljubljana, v Mariboru naj bi takrat zgradili novo relejno postajo, vendar je vse to preprečil začetek druge svetovne vojne.
11. aprila leta 1941 je nemško letalstvo uničilo oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, Radio Ljubljana pa je istega leta prevzela italijanska radijska družba EIAR. 17. novembra 1941 je v okupirani Ljubljani začela delovati ilegalna postaja Kričač, ki je pozivala ljudi k odporu proti okupatorju. Okupator kljub prizadevanjem radijske postaje Kričač nikoli ni odkril. Na dan osvoboditve Ljubljane je začel oddajati Radio svobodna Ljubljana, istega dne je v Ljubljani začel delovati tudi oddajnik ROF.
Radio Ljubljana je bil po osvoboditvi izrazito entuziastično obarvan, prevladovali so žive oddaje, govori znanih osebnosti ter živi nastopi solistov in ansamblov, hkrati pa so se začeli tudi neposredni prenosi velikih političnih manifestacij. V prvem letu po osvoboditvi tudi še ni bilo trdne programske sheme in točno določenih časov oddajanja. Radio Ljubljana je v tistem času oddajal samo na srednjem valu, povprečno po od sedem do osem ur na dan, ob nedeljah in praznikih tudi več.
Radijska trojica, ki se dopolnjuje
Različni ansambli, ki spremljajo Radio že leta, so nastali prav v prvem letu po osvoboditvi, na primer Komorni zbor Radia Ljubljana, radijski orkester in zabavni orkester, leta 1955 so ustanovili profesionalni radijski simfonični orkester. Svoj drugi program je začel Radio Ljubljana oddajati leta 1951, leta 1969 pa še tretji program. Radijski programi so se skozi 20. stoletje zelo hitro razvijali, vsebinsko in oblikovno obogatili in dosegli zelo kakovostno raven. Tudi danes je tako. Trije osrednji slovenski programi, 1. program, 2. program - Val 202 (ustanovili so ga leta 1972), 3. program - ARS, se med seboj razlikujejo, skupaj pa predstavljajo celotno ponudbo, ki jo pripravlja Radio Slovenija s pomočjo prodornih novinarjev, napovedovalcev, voditeljev, programskih sodelavcev, tehničnih sodelavcev in drugega osebja.
Rojstvo Televizije
Televizija oziroma okno v svet, kot so ji takrat rekli, svoje začetke postavlja v leto 1958. Danes nepogrešljivi del programa TV Dnevnik je ob koncu petdesetih in nato v šestdesetih letih pripravljal Studio Beograd, slovenska različica pa je šla prvič v eter 15. aprila leta 1968, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec. Prvi TV-studio je na začetku delovanja TV Ljubljana meril skromnih 50 m2. Začetni poskusni program je hitro uvajal nove programske zvrsti. Takoj na začetku delovanja televizijske hiše je obsegal tedensko informativno oddajo TV-obzornik, že drugi programski dan je denimo prinesel prvo zabavnoglasbeno oddajo, 22. novembra 1958 je bila na sporedu prva TV-drama, 21. januarja 1959 pa prvi prenos iz ljubljanske Opere.
Za Evropsko radiodifuzno zvezo - Evrovizijo je prvič snemala leta 1960, in sicer prenos smučarskih skokov iz Planice, s tem pa požela številne pohvale in občudovanja. Sprva črno-bele podobe so začele dobivati barve v zgodnjih 70. letih, TV-dnevnik pa je gledalce o aktualnem dogajanju prvič v barvah obveščal na začetku januarja 1978.
Programi TV Ljubljana so se z leti močno krepili, sodobna tehnologija je programskim delavcem omogočala segati po novih, še neosvojenih oblikah televizijskega komuniciranja in izražanja. Velik premik je TV Ljubljana dosegla v 70. in 80. letih 20. stoletja zlasti pri športnih prenosih, v umetniških programih so televizijci utrli pot danes že utečenim koprodukcijam, razvijati so začeli mednarodno sodelovanje itd. Vendar nacionalna televizija ne ponuja le rednega televizijskega in radijskega programa, ampak v njenem sklopu dolga leta deluje tudi Glasbena produkcija s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija. Tu je še Založba kaset in plošč, ki je bila ustanovljena leta 1970, in druge programske enote.
Vse od začetkov si je RTV Ljubljana oziroma RTV Slovenija pripisovala velik pomen kakovosti radijskih in pozneje tudi televizijskih programov, poleg tega pa je bila zanjo vedno pomembna tudi tehnična plat. Redno je spremljala tehnični razvoj s pomočjo izjemnih inženirjev in drugega tehničnega osebja tako v tehničnih službah Radia in Televizije kot tudi Oddajnikov in zvez.
RTV Slovenija je danes edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Njen sedež je v Ljubljani, ima pa še dva regionalna RTV-centra - v Mariboru in Kopru. Ima dopisnike v Washingtonu, Moskvi, Bruslju, Rimu, Berlinu, Zagrebu, Beogradu, sosednjih regijah, Italiji ter na Madžarskem in v vseh slovenskih pokrajinah. Eden zadnjih prelomnih tehničnih korakov je bil izklop analogne oddajniške mreže in začetek oddajanja 1. in 2. programa Televizije Slovenija v HD-tehniki.