A kljub temu je Chomsky tako kot po navadi tudi tokrat najbolj ostro ošvrknil dejanja največje svetovne velesile. Priznani filozof pa je govoril tudi o globalizaciji, njenih posledicah in nevarnostih.

Vstopnice za predavanje Sila, zakon in možnosti za preživetje so pošle že pred časom, neposredni prenos pa si je bilo mogoče ogledati tudi v sprejemnici Cankarjevega doma, na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na primorski Fakulteti za humanistične študije, izbranih srednjih šolah ter prek spleta.

Chomsky še ni pozabil na Latinsko Ameriko
Veliko pozornosti je ameriški mislec posvetil vojni v Iraku in njenemu upravičevanju. Kot je spomnil, naj bi bil glavni vzrok za napad ZDA in zaveznikov orožje za množično uničevanje, ki pa ga v tej zalivski državi ni bilo vse od 80. let, pa še takrat sta pri njegovem razvijanju pomagale kasnejše napadalke ZDA in Velika Britanija. Chomsky ni pozabil niti na bombardiranje ZRJ-ja in vojne v Latinski Ameriki. Tudi s stanjem, ki je vladalo v njih, je skušal utemeljiti svojo tezo, da Američani demokracijo večkrat zavirajo kot spodbujajo. Demokracija naj bi se namreč počasneje razvijala prav v državah, v katerih so opazneje navzoče ZDA.

Gospodarski interesi pred vsem
Eden izmed najbolj slovitih filozofov zadnjih desetletij je ZDA ošvrknil tudi zaradi njihovega odnosa do energetskih virov ter strateških in gospodarskih interesov, ki jih postavljajo pred blaginjo nekaterih drugih držav. Tako svojim potrebam vedno znova prilagajajo zunanjo politiko.

Chomsky je omenil tudi terorizem in grožnje, ki jih predstavlja svetu. Prav zaradi groženj s terorizmom naj bi bilo zelo nevarno tudi orožje za množično uničevanje, ki bi lahko prišlo v roke teroristom.

Chomsky in Nobelov nagrajenec za ekonomijo Lawrence R. Klein sta v Ljubljani prejela naziv častnega doktorja.

Iz analize stavkov v analizo družbe
77-letni Noam Chomsky se je najprej intenzivno ukvarjal z jezikoslovjem, iz katerega je doktoriral, a ni ostal pri preučevanju stavčnih in besednih struktur, ampak se je začel ukvarjati tudi z analizo družbe. Leta 1967 je izdal esej Odgovornost intelektualcev, postal eden vodilnih nasprotnikov vietnamske vojne in mednarodno zaslovel po vztrajnem političnem aktivizmu. Jezikoslovnih voda pa kljub vsemu ni zapustil. Tako že od leta 1955 deluje na oddelku za lingvistiko in filozofijo na massachusetskem inštitutu (MIT).

V slovenščini še malo njegovih del
Bibliografija Chomskega šteje več kot 80 knjig in prek tisoč člankov, v katerih je obravnaval jezikoslovje, filozofijo, politiko, psihologijo in kognitivne znanosti. V slovenščini je bilo do zdaj mogoče prebrati le nekaj člankov in monografiji Znanje jezika (o naravi, izviru in rabi jezika) ter Somrak demokracije. Založba Sanje pa bo v sredo predstavila še dve njegovi novi izdaji v slovenščini: 9-11: Enajsti september in Profit pred ljudmi.

Ameriška kultura - najbolj skrajna od vseh
Delo 9-11: Enajsti september je bil prvi klic k streznitvi po paniki, ki je ZDA zajela po terorističnem napadu na ZDA. "... ameriška kultura (je) ena izmed najbolj skrajnih, fundamentalističnih verskih kultur na svetu - ne državna, pač pa popularna kultura," je v njej zapisal ameriški mislec. V knjigi, ki je izšla že v 24 jezikih, Chomsky pred ljudi postavlja vprašanje, za kakšno prihodnost se bomo odločili - ali bomo bolj skrbeli za ohranitev človeštva ali pa se bomo osredotočili na tekmovanje za globalno prevlado. Kot so zapisali pri Sanjah, je ta dilema tudi glavna tema njegove najnovejše knjige Hegemonija ali preživetje, katere izid načrtujejo za letošnjo jesen.

"Poglejte se v ogledalo in presodite ..."
V uvodu h knjigi Profit pred ljudmi pa je R. W. McChesney Chomskega označil kot "anarhista, ali bolje rečeno, za svobodomiselnega socialista, glasnega, načelnega in vztrajnega demokratičnega nasprotnika in kritika komunističnih in leninističnih političnih držav in strank", korporacije pa kot totalitarne organizacije, ki delujejo po nedemokratičnih poteh. "Delo Chomskega je neposreden poziv demokratičnim aktivistom, naj spremenijo naš medijski sistem, tako da se bo lahko odprl za protikorporativne, protineoliberalne perspektive in iskanja. Je tudi izziv vsem intelektualcem ali vsaj tistim, ki izražajo privrženost demokraciji, naj se dobro, pozorno pogledajo v ogledalu in se vprašajo, za čigave interese in za kakšne vrednote opravljajo svoje delo," so o delu Chomskega napisali pri Sanjah.

Tako imenovani efekt Chomskega
Udeleženci predavanja slovitega filozofa pa so se lahko prepričali tudi, ali resnično obstaja t. i. efekt Chomskega, o katerem sta govorila režiser filma Moč in teror, Noam Chomsky v našem času John Junkerman in njegov producent Jamagami Tecudžiro: "Večina ljudi, ki se udeleži njegovih predavanj, dobi nov zagon, ko ga slišijo govoriti o težavah, ki jih sami že dolgo nosijo v sebi, a jih niso znali izraziti. Ugotovili smo, da se je Chomsky zavestno odločil, da bo podatke in izsledke analiz zagotavljal ljudem, ki aktivno spreminjajo svet."