Z odprtjem pregledne razstave 100 let v dobro dediščine se bodo na brestaniškem gradu Rajhenburg danes ob 17.00 začeli letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD). Do 5. oktobra se bo v sklopu DEKD-jev v 90 krajih po Sloveniji zvrstilo več kot 250 brezplačnih dogodkov. Rdeča nit letošnjih prireditev je sto let organiziranega varstva dediščine.

Pester program ob slovesnem odprtju na Rajhenburgu sicer poteka že od 9. ure zjutraj in se bo sklenil ob 19.00. Na dvorišču, v nekdanjih gospodarskih poslopjih in notranjosti gradu se bo zvrstilo skupno več kot 15 dogodkov, od dopoldanskega programa za otroke in družine do različnih rokodelskih delavnic, konservatorsko-restavratorske delavnice, vodenih ogledov gradu in tamkajšnjih razstav ter odprtja razstave del nagrajencev vseslovenskega natečaja Fotografska izkušnja 2013.

S kakšno čokolado so se sladkali menihi?
Poleg tega bodo v na novo odprti grajski čokoladnici prvič ponudili čokolado, ki so jo izdelali po receptu nekdanjih lastnikov gradu iz meniškega reda trapistov.

S prireditvami DEKD bodo letos v 90 krajih po državi predstavili delo konservatorske službe in njen organizirani razvoj, v večjem delu programa pa bodo svoje delo in dosežke predstavile vse območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Prireditve bodo povezale več kot 160 muzejev, galerij, arhivov, knjižnic, šol in društev.

Seme, posejano v Granadi
DEKD-ji so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije. Njihovi začetki segajo v leto 1985, ko je na konferenci evropskih ministrov za kulturo držav članic Sveta Evrope v španski Granadi tedanji francoski minister za kulturo predlagal, naj se akcija dnevov odprtih vrat, ki so jo leto pred tem začeli v Franciji, razširi še v druge države.

Svet Evrope je akcijo DEKD uradno sprožil leta 1991 ob podpori Evropske komisije. Skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije so DEKD-ji postali leta 1999.

Nazaj k Slovencem
V sklopu letošnjih prireditev želijo širšo javnost seznaniti z delom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predvsem pa hočejo pokazati, kako se je zavest o pomenu vseh vrst dediščine dandanes ukoreninila med državljani Slovenije, je v letošnji programski knjižici zapisala generalna direktorica zavoda Jelka Pirkovič.

Sicer pa so že očetje slovenskega konservatorstva in muzejstva, predvsem Josip Mantuani in France Stele, ki so ga leta 1913 v okviru tedanje dunajske cesarsko-kraljeve Centralne komisije za varstvo spomenikov imenovali za deželnega konservatorja za Kranjsko, začrtali vizijo vseobsežnega kulturnega gibanja, katerega namen naj bi bil ohranjanje dediščine v najširšem smislu.

Ambiciozna vizija izpred stotih let
Mantuani se je takrat celo zavzemal, da bi bilo treba za uresničitev širokih smotrov varovanja kulturne dediščine zagotoviti sodelovanje ne samo za to poklicanih ustanov in oblasti, temveč tudi vseh "združenih sil javnih in zasebnih korporacij, kakor tudi posameznikov", navaja Pirkovičeva - in dodaja, da se tako široko sodelovanje danes najbolj odraža v vsakoletnih DEKD-jih.