"Začenjamo prvi del večje reforme statusa samozaposlenih v kulturi, ki uvaja karierno dinamiko s ciljem izboljšanja položaja delavcev v kulturi," je sporočil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Po podatkih ministrstva je trenutno v Sloveniji 3114 samozaposlenih v kulturi, kar predstavlja slabih devet odstotkov vseh zaposlenih v kreativnih poklicih.

Napovedana uvedba štirih kariernih razredov
Kot omenjeno, je med novostmi uvedba štirih kariernih razredov. Posamezniki, ki že imajo status samozaposlenega v kulturi, bodo ob začetku veljave uredbe avtomatsko padli v tretji razred, pozneje pa bodo lahko z novimi vlogami in dokazovanjem vstopali v druga dva višja razreda, v drugi in prvi razred. Najvišji (prvi) razred bo namenjen posameznikom na vrhuncu njihove kariere.

Kot so pojasnili na ministrstvu, bosta oba najvišja razreda hkrati tudi vezana na delovno dobo na področju kulture. A pri vprašanju delovne dobe se ne bo upoštevalo samo delo v času statusa samozaposlenega, temveč tudi delo v javnem zavodu in druge oblike zaposlitve. Upoštevala se bo torej celotna kariera, kar naj bi hkrati omogočalo lažje prehajanje iz statusa zaposlitve v javnem zavodu v status samozaposlenega in obratno.

Na posamezne karierne razrede so vezane tudi določene dodatne pravice, kot je višina prispevkov in uvedba drsnega cenzusa v zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). To naj bi samozaposlenim v kulturi omogočilo boljše razmere za določitev višine pokojnine. Uvedba kariernih razredov pa naj bi tistim, ki bodo šele prvič pridobili status samozaposlenega – bodisi po končanem šolanju ali siceršnjem začetku karierne poti na področju umetnosti – omogočila tudi lažjo pridobitev tega statusa.

Odsotnost zaradi bolezni ali starševskega varstva
Na ministrstvu kot eno od pomembnih sprememb poudarjajo tudi, da bo odsotnost zaradi bolezni ali starševskega varstva izvzeta iz obdobja, ki ga bo upoštevala komisija pri obravnavi vloge za status samozaposlenega v kulturi. Upoštevali bodo zgolj ustvarjalno obdobje posameznika, s čimer želijo na ministrstvu preprečiti izgubo omenjenega statusa zaradi vzrokov, ki niso povezani s samim umetniškim delom.

Prilagajanje uredbe realnim dosežkom samozaposlenih
Nadalje se spreminja tudi sistem točkovanja, saj se po novem uveljavlja modularni sistem. Spremembe zadevajo tudi kriterije obsega in kakovosti ter na novo opredeljujejo merila za pridobitev statusa samozaposlenih in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. Ključna smernica teh sprememb je načelo, da šteje vsako delo. Veliko samozaposlenih v kulturi namreč opravlja tudi številna nevidna in običajno neplačana dela. Uredba se bo tako prilagajala realnim dosežkom samozaposlenih, namesto da bi morali samozaposleni svoje umetniške odločitve prilagajati pogojem uredbe.

Cilj uredbe je predvsem spremeniti in vzpostaviti karierno dinamiko znotraj statusa samozaposlenih v kulturi in jim zagotoviti socialno varnost. Znano je namreč, da so med samozaposlenimi v kulturi številni socialno ogroženi oziroma so njihovi prihodki velikokrat pod najnižjimi dohodki oziroma sicer določenimi standardi. S spremembami uredbe o samozaposlenih v kulturi želijo tudi preprečiti delo na črno, so še navedli na ministrstvu.