Kot že tradicija narekuje, 8. februarja številne slovenske kulturne ustanove obiskovalcem omogočajo prost vstop, nekatere pa so za to priložnost pripravile tudi posebne programe. Tudi v prestolnici so se zvrstile tudi številne literarne prireditve. Na Prešernovem trgu v Ljubljani so tako na primer opoldne na tradicionalnem recitalu poezij velikega pesnika nastopili dramski umetniki iz vse Slovenije.

Miniaturni maraton poezije
Ob tej priložnosti sta organizatorja dogodka Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) in Radio Kaos izdala tudi zgoščenko Slovenski dramski umetniki ob Prešernovem spomeniku, na kateri je izbor 19 pesmi iz recitalov zadnjih treh let. Prireditev se je začela v poznih 80. letih kot protest, kot delček borbe za kulturno avtonomijo v nekdanji Jugoslaviji. Na začetku je bil recital zastavljen kot maraton in je trajal štiri ure, letošnji pa je trajal dve uri.

Med drugimi so Prešernove poezije, pisma in druga besedila letos prebirali ljubljanska županja Danica Simšič, Jožica Avbelj, Karel Brišnik, Štefka Drolc, Ivo Leskovec, Boris Juh, Marko Simčič in Maja Šugman, k sodelovanju so, kot vedno, povabili tudi prihajajočo generacijo dramskih umetnikov, študente Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

Terceti in pesmi pod padalom
V KUD-u Franceta Prešerna se je začel že tradicionalni pesniški festival Trnovski terceti. Na tridnevni prireditvi slovenske barve zastopajo Maja Vidmar, Kajetan Kovič in Iztok Geister, iz SČG-ja napovedujejo Pavleta Goranoviča, iz Belgije Franka de Critsa, ob njih pa še nekaj drugih avtorjev.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in izobraževalni zavod ŠOLT sta ob kulturnem prazniku šestič organizirala kulturno in športno prireditev Pesem pod padalom. Tako je bilo v parku Tivoli mogoče prisluhniti recitalu pesmi Franceta Prešerna in drugih pesnikov v slovenskem jeziku in tujih jezikih ter petju vokalne skupine studia Bonaldi in En krap Črnuče.

Razstavna uspešnica preteklega leta
V Narodni galeriji so za odrasle pripravili javna vodstva po razstavi Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem ter predstavitev razstave Ivan Napotnik: Iz javnih in zasebnih zbirk, ki jo bodo marca odprli v galeriji, in serije nedeljskih predavanj Slikarke prve polovice in sredine 19. stoletja, ob tem pa še opoldanski recital gledališke igralke Nine Skrbinšek, ki je interpretirala izbrane Prešernove pesmi.

Moderna galerija je ponudila javna vodstva po veliki pregledni razstavi Janeza Bernika, razstavi Izbrana dela slovenskih avtorjev in zbirk Moderne galerije 1950-2000 in drugem delu razstave Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije.

Komu je padla sekira v med?
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so odprli čisto svežo razstavo. Sekira v medu je ime inovativne zamisli ustvariti stripe po motivih poslikanih panjskih končnic. V okviru projekta je devet avtorjev z različnih koncev sveta izbralo vsak svoj motiv iz zakladnice poslikanih panjskih končnic in ustvarilo stripovsko zgodbo. Postavitev zaokrožajo tudi kratki animirani film Mateja Lavrenčiča ter miniskulpture Andreja Štularja in Petre Stare.

Filmi, ki ne gredo nikoli iz mode
Z dnevom odprtih vrat se je praznovanju slovenskega kulturnega praznika pridružila tudi Slovenska kinoteka. Ljubitelji filma so si tako lahko brezplačno ogledali filme Kekec (Jože Gale), Vesna (František Čap), To so gadi (Jože Bevc), Sreča na vrvici (Jane Kavčič) in Na papirnatih avionih (Matjaž Klopčič).

Slovenska filharmonija je ob kulturnem prazniku napovedala dva dogodka. Dopoldne je bilo mogoče prisluhniti brezplačnemu koncertu zasedbe Slovenski tolkalni projekt, zvečer pa se je predstavil zbor Glasbene matice Ljubljana.

Dogodki po Sloveniji
V starem mestnem jedru Kranja se je družinsko gledališče Kolenc slovenskemu pesniku dopoldne poklonilo s predstavo S Prešernom prešerni, v kateri se mlada zaljubljenca spoznavata ob verzih našega največjega pesnika, pred Prešernovim spomenikom so ves dan potekali recitali pesnikovih stvaritev, stari del mesta pa je gostil tudi mednarodni festival lajnarjev. Osrednja prireditev je bila v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, kjer je zbrane nagovoril tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik, v župnijski cerkvi na Breznici pa je bil zvečer koncert Slovenskega okteta.

V Mariboru je v Umetnostni galeriji Maribor dopoldne po razstavi Prostori prehoda vodil pisatelj, pesnik in dramatik rokgre, v klubu KGB sta se Jure Ivanušič in Marko Vezovišek predstavila s Prešernovim kabaretom, v Rogatcu so na kulturni praznik odprli razširjeno knjižnico, v kamniškem domu kulture so se med drugim predstavili člani Kulturnega društva Priden možic, ljudske pevke Predice in Godba Kamnik, svoja vrata pa je brezplačno odprla cela vrsta muzejev in galerij po vsej Sloveniji.

V Velenju so se v Centru Nova Prešernu poklonili s koncertom, na katerem so nastopili Marina Ružič (harfa), Jerneja Pačnik (violina) in Šaleški študentski oktet, v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah ob slovenskem kulturnem prazniku je potekala t. i. mini bukvarna, v Postojni je v kulturnem domu skupaj z Narodnoosvobodilnim bendom nastopil Drago Mislej Mef, v portoroškem Avditoriju pa so priredili slavnostno akademijo s podelitvijo plaket Občine Piran, na kateri so nastopili MPZ Glasbene šole Koper, MPZ Gimnazije Koper, Komorni orkester GŠ in UG Koper Vladimir Lovec.

Tudi Slovenci v Italiji niso pozabili
V Gorici so v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž priredili proslavo, ki je minila tudi v znamenju stote obletnice smrti goriškega slavčka, Simona Gregorčiča. Nastopil je petdesetčlanski simfonični orkester, kot solisti pa so se predstavili sopranistka Alessandra Schettino, altistka Patrizia Belloni, tenorist Damjan Locatelli in basist Alessandro Svab.

Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture v zamejstvu je bila obenem slavnostni uvod v Gregorčičevo leto. Po izdaji Gregorčičevih Izbranih poezij pri goriški Mohorjevi družbi bo v ponedeljek, 13. februarja, v Gorici v centru Bratuž Gregorčičeva proslava, na kateri bodo še enkrat izvedli kantato Soči. Enega izmed vrhuncev pa bo Gregorčičevo leto doseglo ob odkritju pesnikovega doprsnega kipa v goriškem Ljudskem vrtu, delo goriškega kiparja Silvana Bevčarja.