Založnika Petra McGeeja veseli, da sme nadaljevati svoj projekt, v katerem vidi način, kako sodobnemu bralcu kar najbolj avtentično predstaviti čas, v katerem so se nacisti dokopali do oblasti. Foto: EPA
Založnika Petra McGeeja veseli, da sme nadaljevati svoj projekt, v katerem vidi način, kako sodobnemu bralcu kar najbolj avtentično predstaviti čas, v katerem so se nacisti dokopali do oblasti. Foto: EPA
Der Angriff
Deželno sodišče je dopustilo ponatiskovanje člankov iz časopisov Der Angriff in Völkischer Beobachter, ki so izšli pred letom 1939. Foto: Deutsches Historisches Museum

Po sodbi münchenskega deželnega sodišča sme britanska založba Albertas Ltd. še naprej izdajati revijo Zeitungszeugen (Časopisi-pričevalci), v kateri so ponatisnjeni članki iz nacističnih časopisov, ki jih komentirajo zgodovinarji. Münchenska oblast je izdajanje časopisa želela preprečiti z dvema argumentoma. Prvi se je nanašal na odločitev ameriških zasedbenih oblasti, ki so leta 1946 avtorske pravice nacističnih časopisov Völkischer Beobachter in Der Angriff prenesle na münchensko deželno oblast. Drugi argument pa je konstatiral, da so ponatisnjeni nacistični članki pravzaprav nacistična propaganda, ki bi kaj lahko pripomogla k vzponu neonacizma.

Korak do dovoljenja za ponatis Mojega boja
Deželno sodišče je zavrnilo oba argumenta in dovolilo ponatiskovanje časopisov, ki so izhajali pred 1. januarjem 1939. To je pomembna odločitev tudi za zgodovinsko stroko. Ravno vztrajanje bavarske vlade pri prepovedi ponatiskovanja nacističnih časopisov, četudi bi bili ti opremljeni s kritičnim komentarjem, je namreč preprečevalo resnejšo znanstveno obdelavo časopisov Der Angriff in Völkischer Beobachter. Sodba deželnega sodišča bi lahko bila precedens za odločitev v še eni pereči in z znanstveno obdelavo nacizma povezani temi. To je vprašanje Hitlerjeve programske knjige Moj boj, ki jo je na Nemškem prepovedano ponatiskovati, četudi bi bil novi izdaji pripet komentar uveljavljenih zgodovinarjev.
Dvoličnost bavarske vlade
Številne moti tudi dvoličnost zvezne dežele Bavarske pri ravnanju z zapuščino nacistov. Vlada, ki je v časopisu Zeitungszeugen videla samo nacistično propagando, je namreč pred leti finančno podprla veliko znanstveno študijo Hitler - Reden, Schriften, Anordnungen 1925 bis 1933 (Hitler - Govori, zapisi, odredbe 1925 do 1933), prav tako pa tudi izid Goebbelsovih dnevnikov v 29 zvezkih. Obe izdaji je zgodovinska stroka pozdravila in nihče ju ni obsojal, čeprav so bili komentarji sodobnih zgodovinarjev v obeh izdajah veliko bolj skopi kot v časopisu Zeitungszeugen.

Sodbe deželnega sodišča se veseli tudi Britanec Peter McGee, čigar založba izdaja Zeitungszeugen. Po poročanju časopisa Die Welt je povedal: "Pravo olajšanje je, da je sodišče podprlo naš pogled na zadevo. Zdaj je vse črno na belem in tako lahko naš projekt odgovorno peljemo naprej. Zdaj čakamo le še na pisno utemeljitev, s pomočjo katere bi lahko na sodbo sodišča uprli tudi zahtevo po svobodi citiranja časopisnih izdaj od leta 1939 naprej."

Polona Balantič