Erdogan je po poročanju Associated Pressa (AP) v okrožnici med drugim zapisal, da sta cilj te odločitve odprava škodljivih vplivov televizijskih programov s tujimi vsebinami, adaptiranimi v Turčiji, in zaščita turške kulture.

Sprejetje mogočih previdnostnih ukrepov
V skladu s turškimi zakoni in ustavo bodo sprejeti vsi previdnostni ukrepi proti produkcijam, ki negativno vplivajo na družino, otroke in mladino. Otroci in mladina bodo zaščiteni pred "sporočili, ki se prenašajo prek določenih simbolov", je zapisano v odločitvi, ki pa ne podaja pojasnil.

Vrhovni svet za radio in televizijo, torej turški nadzornik medijev, ima že zdaj obsežna pooblastila in lahko zaradi kršenja turških vrednot kaznuje medije ali odredi začasne izklope televizijskih kanalov, ki so pretežno kritični do oblasti. Prav tako je že izrekal kazni televizijskim kanalom zaradi erotične ali LGBT-vsebine.

"Cenzurna okrožnica", ki krši ustavo?
Ilhan Tasci, član vrhovnega sveta za radio in televizijo, ki prihaja iz vrst glavne opozicijske stranke, je to potezo označil za "cenzurno okrožnico" in dejal, da krši ustavo, ki obljublja zaščito svobode medijev. Večina medijskih podjetij v Turčiji je tako ali tako v lasti podjetij, ki so blizu konservativni in nacionalistični vladi ter tesno sledijo vladnim usmeritvam.

Sorodna novica RSF: Slovenija na lestvici medijske svobode nazadovala za štiri mesta

Predsednikova okrožnica je sledila uvedbi turške adaptacije mednarodne razvedrilne oddaje The Masked Singer na Fox TV-ju, glede katere so po pisanju AP-ja na spletu vzniknile kritike zaradi "domnevne satanistične in poganske vsebine".

153. mesto na indeksu svobode medijev
Organizacija Novinarji brez meja uvršča Turčijo na 153. mesto od 180 držav v svojem svetovnem indeksu medijske svobode za leto 2021. Po podatkih turškega sindikata novinarjev je za zapahi trenutno najmanj 34 zaposlenih v medijih. Za žaljenje predsednika je v Turčiji zagrožena zaporna kazen od enega do štirih let.

Sorodna novica Turško novinarko prijeli, ker naj bi z navajanjem pregovorov žalila Erdogana

Od preteklega tedna je do sojenja v pridržanju znana turška novinarka Sedef Kabas zaradi žalitve Erdogana, potem ko je v povezavi z njim na televiziji Tele 1 in družbenih omrežjih navedla pregovora, ki sta vznemirila predsednika. "Okronana glava postane modrejša, a kot vidimo, to ni res," je dejala o 20-letnem vladanju zdajšnjega predsednika, ki je bil najprej premier, a ga ob tem ni navedla poimensko. "Ko govedo vstopi v palačo, ne postane kralj, temveč palača postane hlev," je bil drugi pregovor.

Preganjanih že več deset tisoč posameznikov
V Turčiji je bilo zaradi domnevnega žaljenja Erdogana preganjanih že več deset tisoč ljudi. Leta 2020 je bilo v povezavi z domnevnim žaljenjem Erdogana uvedenih 31.297 preiskav, vloženih je bilo 7790 primerov, od tega se jih je 3325 končalo z obsodilno sodbo, kažejo podatki pravosodnega ministrstva. Številke so bile malo nižje kot leto poprej. Od leta 2014, ko je Erdogan postal predsednik, so zaradi domnevnih žalitev uvedli 160.169 preiskav, izrečenih je bilo 12.881 obsodb, je poročal Reuters.