Deniza Yücela, sicer takratnega dopisnika nemškega časnika Die Welt, so v Turčiji aretirali zaradi domnevnega širjenja teroristične propagande. Do februarja 2018 je bil brez obtožnice zaprt v carigrajskem zaporu Silivri in je po izpustitvi odpotoval v Nemčijo. Yücel, ki vse obtožbe zavrača, ima nemško in turško državljanstvo, proces proti njemu pa je močno ohladil odnose med Berlinom in Ankaro.

Sodišče v Carigradu ga je nato lani v odsotnosti obsodilo na dve leti, devet mesecev in 22 dni zapora, ker naj bi širil propagando za prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK). Tožilstvo je sicer zahtevalo do 18 let zapora. Oproščen pa je bil obtožb spodbujanja ljudstva k sovražnosti in propagandi za islamskega klerika Fetullaha Gülena, ki mu Turčija očita vpletenost v spodleteli državni udar pred petimi leti.

Kot dokaz za širjenje teroristične propagande so navedli Yücelov intervju s Cemilom Bayikom, predstavnikom PKK-ja, ki je v Turčiji, EU-ju in ZDA namreč obravnavan kot teroristična organizacija. Yücel se trenutno sooča še z obtožbo "ponižanja turškega naroda" in žalitve turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Za soočanje z nasprotniki odprte družbe
Sveže izvoljeni predsednik nemškega PEN-a je v nagovoru članom na njihovem letnem generalnem zboru v cerkvi sv. Pavla v Frankfurtu dejal, da je "zelo naklonjen intelektualnim, političnim in kulturnim soočenjem s sovražniki odprte družbe", navaja Deutsche Welle (DW). "Prepričan sem, da moramo kot avtorji in kot PEN, kot naše vodilo in zaradi naše verodostojnosti, zmeraj biti za svobodo govora in umetnosti," je še dejal in poudaril, da morajo biti tudi pomanjkljiva ali vprašljiva umetnost ter knjige deležni zaščite.

Sorodna novica Turčija izgnala deset zahodnih veleposlanikov, vključno z ameriškim

Yücel je dejal za DW, da je "zelo počaščen", da je postal novi predsednik združenja. Njegova kandidatura za mesto predsednika PEN-a je "nedvomno imela nekaj opraviti z izkušnjo" zapora in obtožb, ki jih je deležen v Turčiji ‒ čeprav je bil po izpustitvi odločen, da se nikoli ne bo zreduciral "na vlogo osebe, ki je sedela v kalifovi ječi", saj bi po njegovem mnenju to bilo kot druga oblika zapora. Kljub temu se je zavedal, da njegov položaj prinaša tudi določeno odgovornost za zaščito svobode govora in umetnosti. "Odločil sem se soočiti s to odgovornostjo ne le kot novinar, ampak tudi kot predsednik nemškega centra PEN," je dejal.

Izvolitev skoraj neposredno po diplomatski krizi
Do Yücelove izvolitve je prišlo le malo po diplomatski krizi, v kateri je na eni strani Turčija, na drugi pa kar 10 držav. Veleposlaniki Nemčije, Kanade, Danske, Finske, Francije, Nizozemske, Nove Zelandije, Norveške, Švedske in ZDA so namreč objavili skupno izjavo v podporo filantropu Osmanu Kavali, ki je zadnja štiri leta zaprt v turškem zaporu. Erdogan je zagrozil, da bo veleposlanike izgnal iz Turčije. Veleposlaništva so nato sporočila, da bodo spoštovala diplomatsko konvencijo in se ne bodo vmešavala v notranje zadeve države gostiteljice. To je na videz rešilo zadevo, vendar pa ni pomagalo v primeru Osmana Kavale.

Očitki sistematičnega neupoštevanja ESČP-ja
Yücel je kot novi predsednik PEN-a pozval k prekinitvi članstva Turčije v Svetu Evrope na podlagi njenega "sistematičnega neupoštevanja Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ga je osebno naročil Erdogan".

"Vse države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah so priznale Evropsko sodišče za človekove pravice kot najvišji organ za vprašanja človekovih pravic," je dejal Yücel, ki je na strasbourške sodnike naslovil še pritožbo v svojem imenu. "Neupoštevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Turčiji pomeni kršitev veljavne turške zakonodaje in prav tako veljavne turške ustave," je še dodal.

Deniz Yücel se je nemškemu centru PEN pridružil maja 2019. Kot njegov novoizvoljeni predsednik zdaj sodeluje z Astrid Vehstedt, ki je nova podpredsednica nemškega PEN-a in predstavnica Pisateljev v izgnanstvu.