zmeraj tesno povezani z jeziki.

Gre za jezike od hebrejščine do grščine, od jezikov ladino do aramaik, od jidiša do judoarabskega, pa od judoitalijanskega narečja do ruščine. V Mini teatru oziroma Judovskem kulturnem centru bo ob poklonu evropskemu dnevu judovske kulture tudi letos potekal celodnevni program. Namen tega dneva je omogočanje večje dostopnosti do bogate judovske dediščine in tradicije v Sloveniji.

Organizatorji na dogodke vabijo s kopico vprašanj, kot so: "Ste vedeli, da jidiš temelji na nemščini? Da je lahko hebrejščina izgovorjena na mnogo različnih načinov, najbolj izpopolnjena pa je različica, ki izhaja iz Jemna? Da so Judje na grškem otoku Krfu nekoč govorili starodavno apulijsko narečje ali da so maroški Judje prinesli svoje narečje, imenovano Haketia, vse do reke Amazonke? Da so etiopski Judje za sveti jezik uporabljali Ge'ez, in ne hebrejščine? Kje pa lahko opazimo razliko med hebrejščino in jezikom aramaik?"

Kaj pomeni biti sefardski Jud v današnjem času
Letošnji evropski dan judovske kulture v Mini teatru in Judovskem kulturnem centru bo odprlo predavanje Have Pinhas-Cohen, naslovljeno Biti sefardski Jud danes. Kaj to pomeni?. Hava Pinhas-Cohen (1955) je pesnica, prevajalka, urednica poezije in umetniških knjig, učiteljica ustvarjalnega pisanja ter predavateljica literature. Študirala je literaturo in umetnostno zgodovino, diplomirala in magistrirala je na Hebrew University.

Pinhas-Cohenova je bila skoraj dve desetletji urednica interdisciplinarne literarne in umetniške revije Dimui, ki jo je tudi sama ustanovila in ki je podpirala celo generacijo pesnikov in pisateljev, ki so pisali z judovsko-izraelsko zavestjo in so nadaljevali širjenje judovske doktrine. Leta 2007 je ustanovila jeruzalemsko konferenco Kissufim, ki združuje pisatelje in pesnike in katere umetniški vodja je postala. Podpisala se je pod deset knjig poezije in knjigo dialogov poezije ter umetnosti s pesnikom Israelom Elirazom. Trenutno pod pokroviteljstvom predsedniške štipendije piše doktorat na temo judovske literature na Bar Ilan University.

Kdo si, človek, se sprašujemo tudi danes
Celodnevno dogajanje bo ob 18. uri sklenila glasbeno-gledališka predstava Polone Vetrih in Saše Tabakovića, naslovljena MI HA IŠ – KDO SI ČLOVEK. In če jidiški pregovor pravi: "Najboljši svetovalec je naše srce, najboljši učitelj je čas, najlepša knjiga je svet in najboljši prijatelj je tisti, ki nam pomaga najti resnico in pot do sebe," poskuša ta predstava biti prav taka. Se pravi lepa in srčna, z zanimivimi in hudomušnimi pripovedmi, lepimi psalmi in atraktivno glasbo klezmer. Njena avtorja pravita, da je predstava poklon judovski tradiciji skozi različne odtenke čustvovanja.

"... kajti časi so hudi"
Veliki rabin je v 11. stoletju psalm MI HA IŠ, ki je nastal takrat, pospremil na pot s temi besedami: "Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in vlije novo upanje, kajti časi so hudi." MI HA IŠ tudi danes išče človeka; pravega človeka, tistega človeka, ki mu je upanje odvzeto, išče psalm MI HA IŠ, ki govori o prijateljstvu in o medsebojnem zaupanju. Kajti tudi danes so hudi časi, so zapisali organizatorji, ki se želijo z lepoto klezmerskih in sefardskih pesmi približati ljudem ter jim s pesmijo in duhovitimi anekdotami predstaviti judovske običaje.

Ideja, izvedba predstave in izbor besedil sta delo Polone Vetrih, ki nastopa kot Havela, in Saše Tabakovića kot Mojšele. Pri predstavi kot glasbeniki sodelujejo Janez Dovč, Boštjan Gombač, Vasilij Centrih in Goran Krmac, za izbor glasbe so poskrbeli Dovč, Vetrihova in Tabaković. Oblikovanje scene in kostumov je delo Rosane Knavs, za prevode je poleg Vetrihove poskrbel Klemen Jelinčič Boeta. Vetrihova pa je tudi avtorica monologa Jaz sem Fanny Mendelssohn.