"Živimo v času, ko je kdor koli lahko avtor podkasta. Ne samo, da je ves svet oder, temveč je lahko vsak človek zase medij," pravi sociolog Dan Podjed, eden od sogovornikov Nataše Žunić, ki je za tokratni Osmi dan raziskala fenomen podkastov.

V osnovi je veljalo, da so podkasti oblika za izražanje posameznikov, ki ponujajo potencialno zanimivo vsebino, ki je v konvencionalnih medijih ne najdemo. Toda danes podkasti niso več le alternativa. O tem, da gre za format, prilagojen sodobnemu človeku, priča njihova popularnost in tudi to, da so jih začele ustvarjati tudi konvencionalne medijske hiše. Nekaj priljubljenih podkastov ustvarjajo tudi sodelavci RTV Slovenija.

Kakšna pa je etimologija izraza podkast? Izraz je leta 2004 ustvaril novinar BBC-ja in kolumnist časopisa Guardian Ben Hammersley. Februarja 2004 je napisal članek z naslovom Audible Revolution (Slišna ali zvočna revolucija) in zapisal: "Zaradi iPodov, poceni zvočne programske opreme in 'weblogov' spletni radio cveti." Ugotavljal je, da se 'razrašča' nova spletna produkcija in se vprašal, kako bi lahko to poimenovali: Audioblogging? Podcasting? GuerillaMedia? Uveljavil se je izraz podcast, povezava delov dveh besed: iPod in broadcasting (oddajanje).

Podcasti pogosto ponujajo tematsko specializirane vsebine, kar je gotovo dobrodošlo za vse, ki želijo poglobiti znanje na določenem področju, vendar kot izrazna forma niso neproblematični. Kot bo med drugim izpostavil prispevek v Osmem dnevu, se v primeru podkastov pogosto briše meja med propagando in novinarstvom. To nakazujejo tudi podkasti političnih komentatorjev ali denimo politikov. Vsestransko osvetljevanje različnih tem ali problemov, ki naj bi konstituiralo etiko novinarjev in medijev, tu pogosto izostane, o tem Dan Podjed meni naslednje: "Zdaj lahko vsak, ki ima voljo, ustvari svoj podkast in objavlja svojo resnico. Ta skupna resnica, kdo smo in kam gremo, pa se razblinja, ker vsak vleče v svojo smer."

Podjed je le eden od sogovornikov v prispevku, ki obravnava tudi druge vidike fenomena podcastov, ki za mnoge postajajo ali so že postali tudi donosen posel.

Spomenik izbrisanim
Mojster spletnega komuniciranja je tudi Vuk Ćosić, digitalni akter, spletni interaktivni umetnik, pionir internetne umetnosti, civilnodružbeni aktivist pa tudi soavtor spomenika ć, ki je razburjal že pred odkritjem oktobra lani. Spomenik izbrisanim sta s Ćosićem soustvarila še Irena Woelle in Aleksander Vujović. Vso kompleksnost spomenika je predstavila razstava v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani, ob kateri se je tej temi pozanimala tudi Julija Vardjan Menkovski.

"Ć stoji tukaj kot opomin na izbris in kot opomin, da nihče ni bil kaznovan za ta proces, ki je prizadel toliko 10.000 ljudi in otrok za vedno. /…/ Ker je to zaznamovalec drugačnosti, tako kot je barva kože, zelo jasen znak za drugačnost." Ta izjava iz prispevka poda bistvo sporočila spomenika, je pa tudi izhodišče za razpravo o njem. Podrobnosti boste izvedeli v današnji oddaji Osmi dan, ki bo na sporedu ob 21.40 na TV SLO 1.

Oddaja prinaša še povzetek letošnjega Berlinala in predstavitev razstave Spekter, ki osvetli 70 let zbirke Umetnostne galerije Maribor.

Vabljeni k ogledu.