Na predvečer kulturnega praznika so na osrednji državni proslavi ob Prešernovem dnevu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili nagrade za kulturne dosežke.

"Spoštovani, ker smo siti različnih govorov in govoranc, bom zastavil samo eno pesem - vprašanje: Drage obiskovalke, spoštovani obiskovalci, navsezadnje pa, ste že kdaj pomislili, s kom vse ste se rokovali? Ste že kdaj pomislili, s kom vse so se rokovali tisti, ki so se rokovali z vami in oni, ki so se rokovali z njimi? In tako dalje in tako naprej. Ste že kdaj pomislili, da ste se, vpeti v to nevidno mrežo sklenjenih rok, posredno rokovali z vsemi ljudmi na svetu, ne glede na barvo kože, versko pripadnost ali politično prepričanje?" je bil v svojem govoru ob prejemu nagrade jedrnat Andrej Brvar.

"Ne bom dolgovezen, vse so že povedali. Moje sanje, ko sem bil otrok, sem sanjal, da bom zabaval otroke, generacije otrok. In mislim, da mi je uspelo. Imam eno željo: če imate vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se moje," je bil še krajši Miki Muster.

Na prireditvi, ki sta jo povezovala Nataša Dolenc in Igor Velše, vezno besedilo je bilo delo Petra Kolška, je zbrane najprej nagovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj.

Bogataj: Kultura omogoča odprtost v svet
"Kritičnost na Slovenskem je že davno presegla mejo normalnega. Kulturni praznik je letos že 70. praznik in 68. podeljujemo Prešernove nagrade. To je torej vesel in srečen dan. Kljub velikim težavam zares ne vem, zakaj pogosto ne znamo razumeti praznika kot srečnega dneva oz. si takega ne znamo narediti. Če rečem prispodobno: Z meglenih in večkrat zatohlih dolin bi se morali vsaj občasno povzpeti do osončenih vrhov, kjer se vremena zjasnijo, kjer je več svetlobe. Kjer bi lahko pozabili na gmotno bogastvo, potrošništvo, valjarje politike in birokracije ter tako prezračili naša razmišljanja in dejanja. Naše vrednote in težnje po bogastvu lahko nadomestijo bogastva kulturnih dobrin," je dejal Bogataj.

Kot je poudaril, kultura omogoča odprtost v svet, odstira poglede sveta v naše posebnosti in različnosti. "Slednje so verjetno ena največjih razpoznavnosti naše države in njenih prebivalcev. Dokler bomo različni, bomo tudi bogati. A svojih bogastev pogosto ne poznamo, kaj šele da bi jih znali enakovredno postavljati v vrsto s svetovnimi," je bil kritičen Bogataj. Kot je pojasnil, je odbor po lanski podelitvi že pripravil nekatere predloge sprememb, povezane s podelitvijo Prešernovih nagrad, ki pa zaradi vseh političnih sprememb še niso prišle v parlament. "Pri izbiri letošnjih nagrajencev smo dosledno upoštevali mnenje strokovnih komisij," je še dodal.

Nagrade Prešernovega sklada letos prejmejo: prevajalec Marjan Strojan za prevod Canterburyjskih povesti Geoffreyja Chaucerja, saksofonist in skladatelj Jure Pukl za avtorsko umetniško ustvarjanje slovenske džezovske glasbe v zadnjih dveh letih in za številne nastope in sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki, slikar Marko Jakše (na podelitvi ga ni bilo) za svoje delo, med drugim razstavo Rožnati dim, skladatelj Vito Žuraj za skladateljski opus v zadnjih dveh letih, še posebej za skladbo Changover, plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek za plesno-koreografski opus v zadnjih dveh letih ter igralka Pia Zemljič za vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih dveh letih na celjskem odru, še posebej za vlogo Pie v uprizoritvi Zapiranje ljubezni v produkciji Mini teatra.

Sipanje svetlobe
Letošnja državna proslava je – v skladu z razglasitvijo Generalne skupščine Združenih narodov leta 2015 za mednarodno leto svetlobe – v ospredje postavila svetlobo, kar kaže že z naslovom prireditve Sipanje svetlobe. Režiser in scenograf letošnje podelitve Matej Filipčič sončevi svetlobi vzporeja ustvarjalno – obe omogočata neskončno barvitost našega sveta in ob pomanjkanju katere koli izmed njih bi zavladala le globoka črnina.

Poleg nagrajencev so na odru Gallusove dvorane na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku nastopili igralci Ana Urbanc, Jernej Gašperin, Aljaž Jovanovič in Gregor Gruden, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Slovenski tolkalni projekt, Marjan Strojan in Jure Pukl/Bastian Stein's NEOgravity. Videoprojekcije so bile delo Jasne Hribernik in Andreja Intiharja.

Prejemnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je že pred začetkom proslave sprejela ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, še pred tem pa so se udeležili slavnostnega kosila na gradu Brdo pri Kranju ter tradicionalnega druženja v Prešernovem gledališču Kranj. V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli fotografsko razstavo Toneta Stojka Portreti Prešernovih nagrajencev 2015, ki bo na ogled do 27. februarja.

Spodaj si lahko ogledate posnetek podelitve in dogajanja po podelitvi.