Kot je napovedal župan, želi objekt novega Mariborskega kulturnega središča uradno odpreti že sredi maja 2012 ob drugem obisku tibetanskega duhovnega voditelja dalajlame.

Kangler je povedal, da je ta dan za Maribor zelo pomemben, zlasti zaradi številnih polemik v zvezi z investicijo. "Nas vodi samo delo za boljši jutri Mariborčanov, ne glede na to, kaj si o tem mislijo posamezniki," je dejal mariborski župan. Kangler upa, da bo Tomaž Pandur kot idejni vodja projekta kljub "vsem udarcem pod pasom" ostal del Evropske prestolnice kulture (EPK) in mestne kulture tudi v prihodnje.

Na vprašanje, kakšna zagotovila ima, da bo projekt uresničen do načrtovanega roka, je odvrnil, da so obveznosti v pogodbi znane. Čeprav je rok dokončanja predviden v juniju, župan upa, da ga bodo dokončali vsaj do 15. maja, ko bo Maribor že drugič v zadnjih nekaj letih, v okviru srečanja Nobelovih nagrajencev, obiskal tibetanski duhovni vodja dalajlama.

Poleg Maksa tudi prostor za umetnostno galerijo?
Sicer pa se programsko-poslovni načrt Maksa za zdaj še pripravlja, je še dejal Kangler, ki za zdaj ni zavrnil niti možnosti, da bi na tej lokaciji svoje mesto dobila celo prihodnja Umetnostna galerija Maribor (UGM), potem ko do zdaj pogajanja z madžarskima arhitektoma v zvezi z njunim zmagovalnim projektom UGM niso bila uspešna. Za zdaj idejni načrt arhitekturne pisarne Sadar-Vuga kljub razmislekom o spremembah namembnosti objekta ostaja aktualen, zlasti kar se tiče zunanje podobe.

Mestna občina Maribor je zadnji dan lanskega leta z investitorjem, podjetjem ZIM, ki je sicer v večinski občinski lasti, podpisala pogodbo za najem prostorov Maksa. Cena najema znaša 15,9 evra za kvadratni meter mesečno, najemno razmerje pa je sklenjeno za obdobje 20 let. Rušitvena dela v vrednosti 600.000 evrov opravlja na razpisu izbrani ponudnik Avtoprevoz Gramet Trade.

Kot je povedal direktor ZIM-a Matjaž Knez, pridobitev gradbenega dovoljenja načrtujejo do začetka maja, takoj zatem pa bodo začeli tudi gradbena dela. Terminski načrt končanje del predvideva za konec junija prihodnje leto, a kot je dejal, je mogoče v njem poiskati tudi določene rezerve, ki bi vse skupaj lahko še nekoliko pospešile.

Sicer pa morajo izvajalca gradbenih del še poiskati z razpisom. Pri izboru bodo po Knezovih besedah zelo pazljivi tudi na to, kdo bo izvajalec, saj želijo že z osnovno pogodbo zagotoviti, da se ne bi ponavljale slovenske gradbene zgodbe iz preteklih let, ko so podizvajalci ostali brez plačila za svoje delo. Razpis bo dvostopenjski, v prvi fazi bodo iskali izvajalca, ki bo zadostil zahtevnim kriterijem, šele v drugi pa bodo z njim usklajevali tudi vrednost posla.

Ključni projekt v okviru EPK-ja
Knez je ob tem povedal, da gre za 25 milijonov evrov vreden objekt, za katerega so do zdaj zagotovljena le sredstva za trenutna dela, za vse ostalo pa se še vedno pogajajo z več ponudniki. Ker so trenutno v zaključni fazi pogajanj, Knez več o tem ni želel povedati.

Projekt, ki velja za ključnega v okviru EPK-ja, je v javnosti in mestni opoziciji naletel na številne kritike, predvsem na račun visokih stroškov, saj bo mariborska občina morala zanj plačevati dva milijona evrov letne najemnine. Kljub temu je mestni svet v novi sestavi 20. decembra lani znova podprl sklenitev najemne pogodbe.