Skrivnosti torej ni več - baletni plesalec Anton Bogov, skladateljica Urška Pompe, arhitekta Vesna in Matej Vozlič, pisateljica Suzana Tratnik, intermedijski umetnik Marko Peljhan in slikar Jože Slak - Djoka je šest (oziroma sedem, saj je med nagrajenci "arhitekturni tandem") imen, ki jih je upravni odbor Prešernovega sklada izbral med dvanajstimi nominiranci.
Anton Bogov je zapisan klasičnemu baletu
Baletni plesalec Anton Bogov je nagrado dobil za umetniške kreacije v zadnjih dveh letih. V utemeljitvi smo izvedeli, da je Bogov ambasador slovenskega baleta, zavezan klasičnemu izročilu in izjemni kreaciji. Njegov velik umetniški razpon dokazujeta vlogi Johna in princa Siegfrida v baletih Grk Zorba in Labodje jezero, ki ju povezujejo vrhunska natančnost, gracioznost in poglobljen občutek za karakterizacijo oseb. Repertoar baletnika ruskega rodu obsega skoraj vse pomembne ter tehnično in interpretacijsko najzahtevnejše vloge v baletih, kot so Giselle, Labodje jezero, Navihanka, Don Kihot, Romeo in Julija, Šeherezada, Carmen in drugi, pleše pa na odrih v Mariboru in Ljubljani, navdušuje tudi v tujini, njegovo baletno mojstrstvo pa dokazujejo številna priznanja in medalje z baletnih tekmovanj.
Urško Pompe vodi radovednost
Skladateljica Urška Pompe si je priznanje Prešernovega sklada prav tako "prislužila" z umetniškimi kreacijami, ki jih je ustvarila v zadnjih dveh letih. Skladateljico pri ustvarjanju vodijo radovednost, iskanje in komunikacija, posveča pa se vokalni in instrumentalni glasbi. Mlada glasbenica izstopa po svoji jedrnatosti jezika, raziskovalni strasti in uporništvu, dokaz njene ustvarjalnosti pa so tudi številna glasbena naročila doma in v tujini, ki ji tlakujejo pot do vrhov slovenske komorne glasbe.
Nagrajeni arhitekturni tandem
Podobno kot za Bogova in Pompetovo velja za arhitekta Vesno in Mateja Vozliča, ki sta že dolga leta v vrhu sodobne slovenske arhitekture - "odločilni" so bili njuni umetniški dosežki, ki so nastali v zadnjih dveh letih, med katerimi izstopajo večnamenska dvorana v Medvodah, policijska postaja v Mostah in prenova Opera bara v Ljubljani, v kateri sta spretno združila staro in tako obudila spomin na nekdanji Opera bar. Večnamenske dvorane in policijske postaje so sicer objekti, pri katerih običajno prevladuje funkcionalni vidik, a je avtorjema v Medvodah in Mostah uspelo dokazati, da je tudi tovrstno arhitekturo mogoče obravnavati kot veliko arhitekturo.
Z Vzporednicami v vrh slovenske proze
Suzana Tratnik je pisateljica, ki je upravni odbor Prešernovega sklada prepričala z zbirko Vzporednice. Vzporednice so delo zrele ustvarjalke, ki dokazujejo njen ustvarjalni razvoj in izvirnost ter jo uvrščajo v vrh slovnske proze, smo slišali v utemeljitvi. Poleg romana Ime mi je Damjan je Tratnikova izdala tri samostojne zbirke kratkoproznih besedil: Pod ničlo, Na svojem dvorišču in konec leta 2005 nagrajene Vzporednice, v katerih je prepričljivo literalizirala tudi avtobiografske izkušnje.
MakroLab že deset let
Intermedijski umetnik Marko Peljhan se je med nagrajenci Prešernovega sklada znašel zaradi umetniškega projekta MakroLab. Makrolab je bil prvič postavljen in aktiviran leta 1997 na hribu blizu Kassla v okviru razstave Documenta X. MakroLab je mobilna raziskovalna postaja, ustvarjena kot avtonomna raziskovalna in delovna enota. Je tudi tehnično izpopolnjen laboratorij in hkrati avtonomen življenjski prostor, ki ekipam umetnikov in znanstvenikov omogoči prebivanje in delo na različnih lokacijah.
Slak je slike približal slepim
Slikarju Jožetu Slaku - Djoki je nagrado Prešernovega sklada prinesla razstava Slika za slepe v ljubljanski Mali galeriji. Slak je znotraj slovenskega slikarstva razvil specifičen in kompleksen način slikanja, ki ga med drugim odlikujejo raba izrezljanih formatov in predmetnost, Slak pa v slikarstvu vedno išče nove oblike organiziranja odtisov. Pri razstavi Slike za slepe gre za konceptualno prepletanje različnih, a tudi povezanih ravni slepote: fizične, socialne, konceptualne, ideološke in politične. Fizično razsežnost problematiziranja slepote je razstava med drugim pokazala z odsotnostjo barv in v poudarjeni taktilni, tako rekoč braillovski naravi izrezljanih, izdolbenih in reliefnih slik, ki so bile dodatno podprte z elektronsko glasbeno podlago.
"Veliki" nagradi sta končno "doma"
Prešernovi nagradi je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Dušan Jovanović podelil igralcu Radku Poliču - Racu in skladatelju in pianistu Janezu Matičiču. Matičič je lani dopolnil 80 let in še naprej živahno ustvarja, Prešernova nagrada pa le še dopolnjuje njegovo zbirko priznanj. Med drugim je med Matičičevimi priznanji že od leta 1981 nagrada Prešernovega sklada za Koncert za violino in orkester. Tudi Radko Polič - Rac je Prešernovo nagrado odnesel v dobro družbo. Najvišja nagrada, s katero se je lahko pohvalil do 7. februarja, je bil Borštnikov prstan, ki si ga je nadel leta 2002, tako kot Matičič pa se je tudi Polič že veselil nagrade Prešernovega sklada.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje