Foto:
Foto:
Tanja Baronik se je izkazala z dvema odličnima baletnima interpretacijama.
Samuel Grajfonra ni le odličen grafik, rad pomaga tudi pri širšem razvoju kulture v Mariboru.

V kazinski dvorani SNG Maribor je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejela Karolina Godič. Žirija je Godičevi nagrado prisodila za njen prispevek k razvoju lutkarstva v Mestni občini Maribor.

Lutkovno gledališče Maribor - drugi dom
Karolina Godič se lahko pohvali z več kot 30-letno lutkarsko kariero. Lutkam se je zapisala že pred ustanovitvijo Lutkovnega gledališča Maribor, ko je bila dejavna v Malem gledališču lutk v Pobrežju. Ob ustanovitvi pravega mariborskega lutkovnega gledališča se je Godičeva ustanovi nemudoma pridružila in bila njegova prva redno zaposlena igralka.

V naslednjih letih je Godičeva ustvarila vrsto odličnih predstav in se mladim in starejšim gledalcem vtisnila v spomin kot odlična lutkarska interpretatorka, ki je za svoje delo prejela tudi nekaj priznanj. Izjemen uspeh je doživela leta 2003, ko je s predstavo Prihaja cirkus gostovala po številnih evropskih festivalih, v Subotici pa je na mednarodnem lutkovnem festivalu prejela nagrado za igro.

Glazerjeve listine v troje parov rok
Glazerjeve listine pa so prejeli trije umetniki, in sicer balerina Tanja Baronik za odlično interpretacijo Očalarke v baletu Lacrimas in za vlogo Matine v baletu Grka Zorba.

Z Baronikovo sta se veselila še književnik Zdenko Kodrič, ki je nagrado prejel za izjemen literarni opus, in likovni ustvarjalec Samuel Grajfonar, ki se lahko pohvali z odločnim grafičnim opusom, predvsem pa se je izkazal z razstavo Teme lukenj.

Za kulturo v Mariboru
Glazerjeve nagrade mestna občina Maribor podeljuje od leta 1987. Z njimi mestno vodstvo izreka posebno priznanje osebam, ki so s svojim delom močno prispevale k razvoju kulture na območju mestne občine Maribor ter k njenemu uveljavljanju tudi v prostorih onkraj slovenske meje.

"Opismenjevalcu Pohorja" v spomin
Mariborske kulturne nagrade so poimenovane po pesniku Janku Glazerju (1893 - 1975), znanem tudi po vzdevku "opismenjevalec Pohorja", k razvoju mariborskega kulturnega življenja pa je prispeval tudi z dejavnim prizadevanjem za utrditev statusa mariborske študijske knjižnice.