Glede te sakralne umetnine si strokovnjaki sprva niso bili enotni, ali gre res za delo rok Michelangela Buonarrotija, vendar so analize v prejšnjem desetletju potrdile njegovo avtorstvo. Predpostavlja se, da ga je Michelangelo izdelal oziroma vsaj dokončal leta 1492, kar pomeni, da mu je bilo takrat vsega 17 let, kljub temu pa ne velja za njegovo najzgodnejše znano delo. Vendar je ta Jezus poniknil v 18. stoletju, javnost pa je bila priča njegovemu ponovnemu prihodu šele leta 1962.

Od Medičejcev k avguštincem
Michelangelo se je v zgodnjih najstniških letih kiparstva učil pri Domenicu Ghirlandaiu, ki ga je priporočil Lorenzu de' Mediciju, takratnemu vladarju Firenc. Tako je Michelangelo začel leta 1490 obiskovati tamkajšnjo humanistično akademijo, ko pa je Lorenzo dve leti kasneje umrl, je njegov najstarejši sin in nova glava družine Piero de' Medici nadobudnemu umetniku odrekel podporo, čeprav je že kmalu po tem obveljal za njegovega oboževalca.

Tako se je Michelangelo vrnil pod očetovo okrilje, mu je pa predstojnik avguštinskega samostana, ki se drži cerkve Santo Spirito, dal možnost, da živi pod njihovo streho. To mu je omogočilo tudi preučevanje anatomskih značilnosti človeškega telesa na truplih, ki so ležala v mrtvašnici, povezani s samostanom. Strokovnjaki so z analizo pred leti določili, da naj bi tega večbarvnega lesenega Jezusa izdelal po modelu trupla 14-letnega mladeniča, poroča Arts Journal.

"Izgubljeni sin" renesančnega genija
Skulptura je nato visela nad visokim oltarjem cerkve Santo Spirito, v 17. stoletju pa so se odločili zamenjati oltar in ga nadomestiti z bolj dovršenim. Tako se ta - po novem pretirano preprost - Jezus ni več podal k oltarju in so ga zato odstranili. V poznem 18. stoletju je s francosko okupacijo prišla tudi razpustitev samostanov, leseni Jezus pa je vse od takrat veljal za izgubljenega.

Usoden popis toskanskih razpel
Po zaslugi nemške umetnostne zgodovinarke Margrit Lisner, ki se je leta 1962 namenila popisati razpela v Toskani, se je ponovno odkrila mnoga leta pogrešana stvaritev. Povsem drugače pobarvan Jezus je vsa ta leta tako rekoč neopažen visel na hodniku samostana. Bil pa je tako na debelo prebarvan, da je bil skorajda oblečen v barvo, zaradi česar je bila konkretno spremenjena tudi njegova oblika. Zato so strokovnjaki sprva tudi dvomili o trditvi Margrit Lisner, da gre za Michelangelovega izgubljenega razpetega nagega Kristusa.

Po tem, ko so ga osvobodili oblačila iz neizvirnih barv in ga restavrirali, je sledila njegova selitev v muzej Casa Buonarrotti, kjer je visel do leta 2000, nedavno pa se je vrnil v cerkev Santo Spirito. Danes visi v osmerokotni zakristiji, do katere se dostopa po zahodni ladji cerkve. Vendar so dvome o njegovi pristnosti zares ovrgli šele po natančnih umetnostnih in forenzičnih analizah, ki jih je leta 2001 naročil vodja oddelka za kulturo italijanskega sveta za raziskave Umberto Baldini.