Po besedah Antonia Paoluccija, nekdanjega vodje Vatikanskih muzejev in svetovno priznanega poznavalca Sikstinske kapele, bo projekt omogočil, da bo stroka seznanjena s trenutnim stanjem vsakega centimetra kapele. Kapelo je poslikalo več slikarjev, najbolj znani pa sta Michelangelovi poslikavi. Renesančni mojster je v njej slikal v dveh ločenih projektih; leta 1512 je končal poslikavo stropa z znamenitimi prizori Geneze (prizor stvarjenja Adama spada med največkrat reproducirane likovne podobe), med letoma 1535 in 1541 pa je poslikal steno za oltarjem z množičnim prizorom poslednje sodbe.

Poslikavo stropa Sikstinske kapele je naročil papež Julij II. "Po štirih mučnih letih in več kot 400 figurah sem se počutil tako star in izčrpan kot Jeremija. Imel sem le 37 let, a tudi prijatelji niso prepoznali starca, v katerega sem se spremenil," je ob končanem delu dejal Michelangelo. Poslikavo dramatične poslednje sodbe je naročil papež Pavel III. Avtorji drugih fresk v kapeli so med drugim Sandro Botticelli, Pietro Perugino, Domenico Ghirlandaio in Cosimo Rosselli.

Zadnji projekt fotodokumentiranja poslikav te znamenite kapele v Apostolski palači so začeli na začetku osemdesetih let 20. stoletja, trajal pa je do leta 1994. Pred kratkim posnete fotografije so vključene v novo tridelno publikacijo, ki obsega 870 strani. Monumentalno delo je izšlo le v 1.999 izvodih, petdeset jih je izšlo tudi v slovenski različici. Trije zvezki, ki stanejo nekaj več kot 12.000 evrov, so rezultat skupnega projekta Vatikanskih muzejev in italijanske založbe Scripta Maneant.

Kapelo, v kateri potekajo volitve papeža, so fotografirali 65 noči med 19.00 in 2.00, ko so vrata kapele za javnost zaprta. Poslikali so tako rekoč vsako površino kapele, od mozaičnih tal do del poslikav renesančnih umetnikov. Več kot 220 strani je dostopnih v merilu 1:1, vključno s prizorom Stvarjenja Adama in Jezusovega obličja iz Poslednje sodbe. Vsak zvezek tehta kar devet kilogramov, razgrnjene strani pa merijo 60 krat 130 centimetrov.

Do najmanjšega detajla
"S pomočjo posebnega programa so fotografije obdelali, da bi dobili pravi občutek globine, jakost, toplino in barvne nianse, na ta način pa smo lahko za 99,9 odstotka približali izvirniku," je dejal vodja Scripta Maneant Giorgio Armaroli. "Restavratorjem bodo posnetki služili za standard," je dejal. Po njegovih besedah so na posnetkih jasno razvidne poteze čopiča in linije, ki ločijo posamezne dnevnice, torej površine, ki jo je mojster poslikal v enem dnevu.