Kurator festivala Aleš Vaupotič je za MMC razložil, zakaj je Tarkovski tako izpostavljen. V Nostalgiji namreč ruski pisatelj odide v Toskano in poskuša tam živeti. S seboj vzame prevajalko, ki bere ruske pesmi, prevedene v italijanščino, pisatelj pa jo zavrne, da se ne da brati prevodov poezije. Prevajalka ga nato vpraša, kako naj sploh razumemo brez prevodov, pisatelj pa nedvoumno odgovori, da je edini pogoj medkulturnega razumevanja ta, da se ukinejo meddržavne meje, kar seveda zadevo nadvse aktualizira.

Obe Gorici vidi kot eno celoto, ki pa še ni eno mesto, lahko pa se zgodi. V navezavi na Berlinski zid pove, da je slednji povezoval, ko pa je izginil, je postavil nekaj istega, v Goricah pa se bo po padcu meje vzpostavilo nekaj heterogenega, neki regionalni center, kar je tudi po njegovem mnenju boljše. Za razumevanje Nostalgije je goriška pokrajina zanj veliko boljša od Toskane.

Umetnost, ki si želi sodelovanja
Na vprašanje, kako se v novomedijski umetnini spremeni sama narava obiskovalca, saj posameznik ni več le gledalec, Vaupotič za MMC odgovarja, da zanj obstaja zelo hladno poimenovanje, in sicer je to uporabnik. V bistvu naj bi bil vsak človek, ki vstopa v neko realnost, že del nje same, nanjo pa se mora tudi odzivati čim bolj odgovorno. S prevzemanjem odgovornosti za svoj odziv bo lahko posameznik dodal nekaj svojega.
Nauk Zelene puščave je pokazati nekaj dobrega v realnosti, pokazati, kako lahko obstaja več plasti realnosti in kako se lahko posameznik pozitivno odzove nanje. V realnosti se namreč lahko vidijo različne možnosti razumevanja, lahko se jo vzame kot nekaj dobrega, iz nje pa se lahko naredi kaj negativnega, tako kot to delajo politiki.

Blaž Erzetič za MMC o zgodovini festivala
Blaž Erzetič, ustanovitelj festivala, je na vprašanje, kako gleda na svoj projekt, ki je iz predstavitve računalniških grafik zrasel na današnji obseg, za MMC povedal, da se je prvi Pixxelpoint zgodil leta 2000, ko je bila računalniška grafika še velik tabu za širše občinstvo. Zato so se takrat odločili predstaviti statične slike, zraven pa dodati animacije ter prve začetke interaktivnih del.

Z razvojem računalništva pa se je tudi koncept računalniške umetnosti iz leta v leto spreminjal, tako da so zdaj najbolj zanimiva ravno interaktivna dela. Pri njih lahko obiskovalec izbere, kako se bo delo nadaljevalo, ali pa ga oblikuje na osnovi tistega, kar avtor ponuja kot v primeru projekta Everlandia.

Erzetič: Nihče ni prerok v svoji deželi
Na vprašanje o kulturnem potencialu in kulturni realnosti Nove Gorice, je Erzetič za MMC povedal, da Nova Gorica njemu kot Novogoričanu predstavlja minimundus izvedbo Berlina. To, da je zraven Italija, pa odpira nek novi potencial. Pixxelpoint že tretje leto uspešno sodeluje z goriškim oddelkom videmske univerze Dams, s čemer čezmejno sodelujejo.

Hkrati pa je tudi poudaril, da Nova Gorica ponuja veliko kulturnih dogodkov. Tako je dogodkov v več kot dvakrat večji "stari" Gorici veliko manj in tudi v primerjavi z Ljubljano naj bi bilo proporcionalno še vedno več dogodkov v Novi Gorici. Glede tamkajšnjih obiskovalcev pa je še dodal, da nihče ni prerok v svoji deželi, tako da se bodo pripeljali na primer ljudje iz Trsta ali Ljubljane, nekomu iz Nove Gorice pa se ne bo ljubilo priti.

Blaž Kosovel