Kot kaže, ga ne bo še nekaj časa, saj letos novega, že tretjega, razpisa ne bo. Ministrstvo za kulturo želi najprej izboljšati razpisne pogoje.

Država ima v lasti precej kulturnih spomenikov, za katere po besedah direktorice direktorata za kulturno dediščino Damjane Pečnik poskušajo najti rešitve, ki bodo pomagale pri njihovi oživitvi in zadovoljile tudi lokalne skupnosti, v katerih stojijo. Pri iskanju rešitve za grad Borl so za vzdrževanje in pripravo projektne dokumentacije od leta 1995 do danes namenili več kot 800.000 evrov.

Ministrstvo za kulturo si po besedah Pečnikove prizadeva, da bi potencialne najemnike spodbudili tudi s spremembo področnega zakona, ki bi omogočil prijaznejšo možnost prodaje oziroma oddaje kulturnih spomenikov. Želijo namreč doseči, da se najemnina ne bi več vračala v integralni proračun države, pač pa bi jo bilo mogoče uporabiti za prenovo objektov.

Samo za prenovo gradu devet milijonov evrov
Ob tem pa direktorica direktorata za kulturno dediščino tudi opozarja, da se mora država vesti kot dober gospodar in mora poskrbeti za to, da gradov ne bo oddajala nekomu, ki ima zgolj velike želje in morda dober program, nima pa dovolj finančnih sredstev za obnovo objekta, kakršen je kulturni spomenik. Ocenjena vrednost prenove Borla namreč po njenih besedah samo za grad znaša okoli devet milijonov evrov, tu pa so še park, pristave in vse ostalo.

Razpisa za obnovo Borla, ki so ga sicer napovedovali za letos, tako za zdaj ne bodo objavljali, ker to ne nazadnje prinaša dokaj visoke stroške. Kot je dejala, bodo to storili šele takrat, ko bodo zagotovili boljše pogoje oddaje, saj se jim dotlej zdi nesmiselno razpise ponavljati. Popravki zakona naj bi šli v medresorsko usklajevanje še letos, tako da bo morda že prihodnje leto vendarle mogoče objaviti razpise za vse tiste gradove, ki nimajo potencialnega uporabnika.

Velik turistični potencial Haloz
Investicijska dokumentacija za grad Borl je izdelana v smislu hotelske dejavnosti, saj na ministrstvu menijo, da imajo Haloze velik potencial v turističnem razvoju. S tem bi ne nazadnje prispevali tudi k razvoju celotne regije.

"Če pa bo kdo imel boljšo idejo, smo odprti tudi za druge možnosti. Bistveno je, da se grad obnovi v skladu z zahtevami spomeniško-varstvene stroke, da je zagotovljena dostopnost za javnost ter da objekt znova zaživi v prenovljeni podobi," je še dodala Pečnikova.

"Naša občina je premajhna, da bi zagotovila popolno oživitev takšnega objekta. Vsekakor pa si želimo, da bi imela na gradu priložnost za svoje delovanje tudi številna kulturna in umetniška društva, vendar bolj kot dopolnitev ponudbe potencialnega najemnika, ki pa bi se moral ukvarjati z neko tržno dejavnostjo. Najverjetneje gostinsko ali hotelsko, ki bi pritegnila velik krog domačih in tujih obiskovalcev," je še dodal Jurgec.