Josef Thorak in Arno Breker sta bila med
Josef Thorak in Arno Breker sta bila med "uradnimi kiparji" Tretjega rajha; njuna dela so se lepo skladala z grandiozno nacistično arhitekturo. Foto: EPA
false
Stavba kanclerstva v Berlinu, ki jo je izrisal Albert Speer, pred njo pa po en Thorakov konj na vsaki strani stopnišča. Foto: false
false
Thorak je ustvaril tudi več kipov za berlinski olimpijski stadion, ki so ga uporabili leta 1936. Foto: EPA

V več kot enoletni preiskavi nezakonite trgovine z umetninami so policisti racije izvedli v kar petih nemških zveznih deželah. Zasegli so cel kup dragocenosti, med njimi tudi Schreitende Pferde, dva masivna, bronasta kipa konjev, ki sta delo umetnika Josefa Thoraka, in pa 5 krat 10 metrov velik granitni relief Arna Brekerja.

Thorak se je posvečal predvsem plastični umetnosti z upodobitvami nemškega življenja pod nacističnim vodstvom. Večinoma je šlo za stvaritve junaških dimenzij (tudi do 20 metrov), Albert Speer pa je o njem govoril kot o "bolj ali manj mojem kiparju". (Zanimivo je, da je Thorak v mladosti eksperimentiral z modernizmom, se spogledoval s politično levico in se poročil z Judinjo, a je pozneje očitno popolnoma zamenjal barve. Odrekel se je celo svoji družini, da ne bi izgubil naklonjenosti tretjega rajha, ki je bil do "dvornih" umetnikov vedno radodaren. Po vojni se je sicer umaknil v relativno obskurnost na Bavarskem, a je ostal ljubljenec v krogih starih nacistov, in za Hitlerja do konca ni našel slabe besede: "Če je to, kar ustvarjam, umetnost, potem je on umetnost razumel.")

Policisti so potrdili, da v okviru primera preiskujejo vpletenost osmih nemških državljanov, starih od 64 do 79 let. Zajetih je bilo še veliko več umetnin, a skušajo oblasti pred javno predstavitvijo še ugotoviti njihov izvor.

Konja sta nekoč stala ob vznožju stopnišča v kanclerstvo, ki ga je Hitler zgradil v središču Berlina. Zgradba je bila, tako kot dobršen del mestnega jedra, močno poškodovana med bombardiranjem Berlina. Po koncu vojne je sovjetska vojska naročila dokončno rušenje poškodovane stavbe; večino rdečega marmorja, iz katerega je bila zgrajena, so uporabili za spomenik svojim padlim vojakom v vzhodnem Berlinu.

Na granitnem reliefu so mišičasti bojevniki brez srajc, ki nosijo meče in so upodobljeni "v tipični nacistični maniri", kot je pojasnil predstavnik policije. Umetnina je prav tako nastala kot naročilo za kanclerstvo, a nikoli ni bila nameščena.

Izginila po padcu berlinskega zidu
Za umetninami se je izgubila sled po letu 1989; takrat sta bila konja namreč poslednjič razstavljena še pred padcem berlinskega zidu, na športnem igrišču v Eberswaldu pri Berlinu, na območju, kjer so nekdaj stale sovjetske vojaške barake. Takrat je zgodovina na njiju že pustila svoj pečat - bila sta prebarvana v zlato, kar je prikrilo poškodbe od streljanja.

Znane kose je težko prodati
Dragocenosti so zdaj našli v skladišču v kraju Bad Dürkheim v zvezni deželi Porenje - Pfalška na jugovzhodu države. Racije so opravili še v Berlinu, na Bavarskem, v Severnem Porenju - Vestfaliji in Schleswig - Holsteinu. Ni še čisto jasno, kako so ukradeni kosi pristali v Bad Dürkheimu, se je pa preiskava začela, ko so policisti izvedeli, da skuša nekdo kupca zanje najti na črnem trgu. Prodajalec je menda za konja zahteval dobrih pet milijonov evrov.