Guggenheimova fundacija je že razkrila, da bo v Abu Dabiju zrasla amorfna stavba po načrtih Franka Gehryja. Foto: EPA
Guggenheimova fundacija je že razkrila, da bo v Abu Dabiju zrasla amorfna stavba po načrtih Franka Gehryja. Foto: EPA
Jacques Chirac
Abu Dabi
Združeni arabski emirati postajajo pravi laboratorij za arhitekturne, urbanistične in gradbene poskuse. Petični naftni mogotci del toka denarja, ki se steka na njihove bančne račune, radi preusmerijo v kakšen zares ugleden projekt. Foto: EPA
I. M. Pei: piramida pred muzejem Louvre

Guggenheimova fundacija, ki je po svetu postavila že kar nekaj muzejev, in francoski muzej Louvre se očitno zapletata v tekmo, kdo bo prej postavil "izpostavo" v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov Abu Dabiju. Za "osvojitev" Emiratov so se sicer najprej odločili v Guggenheimovi fundaciji, ki je z izdelavo načrta za muzej že zaposlila arhitekta Franka Gehryja. Francozi hočejo vseeno biti prvi, saj predsednik Chirac muzej vidi kot simbol povezovanja Francije z arabskim svetom.

Predsednik v odhajanju si postavlja spomenik
Chiracovo zavzemanje za hiter podpis pogodbe, ki bi zagotovila postavitev "arabskega" Louvra, je treba povezati tudi s francosko tradicijo, da se predsednik "v odhajanju" v očeh svojih državljanov skuša pokazati tudi kot veliki mecen kulture. Volitve za novega francoskega predsednika bodo spomladi leta 2007 in Chirac bo poskušal do tedaj izpeljati še nekaj velikopoteznih projektov, po katerih se ga bodo Francozi še dolgo spominjali. Ta teden je tako v Abu Dabi že odpotovala delegacija francoske vlade, ki bo skušala z vodstvom ene z nafto najbolj obdarjenih držav na svetu oblikovati dokončni sporazum o ureditvi nove izpostave muzeja Louvre.

Tekmovanje v razkošnosti arhitekture
Pariški muzej in Guggenheimova fundacija pa se ne ukvarjata le s tem, kako hitro si bo kateremu izmed njiju uspelo zagotoviti vse potrebne papirje za začetek gradnje. Vodilni v obeh ustanovah se "postrani gledajo" tudi zato, ker se oboji skušajo izkazati tudi z vnosom spektakularne arhitekture v prestolnico Arabskih emiratov. Pri Guggenheimu se jim je že uspelo zagotoviti sodelovanje zvezdniškega arhitekta in "strokovnjaka" za gradnjo muzejev, Franka Gehryja, v Louvru pa se ukvarjajo z "novačenjem" vodilnega francoskega arhitekta Jeana Nouvela. Gehryjev načrt, ki naj bi bil uresničen do leta 2012, so že razkrili javnosti. Čeprav črt, ki jih je (ali pa jih šele bo) na papir zarisal Jean Nouvel, še nismo videli, pa v Louvru verjamejo, da lahko vseeno prehitijo Guggenheim.

Muzej s "prilagojenim programom"
Čeprav se Louvre v Emiratih sliši imenitno, pa so se francoski arhitekti nad projektom že večkrat zgrozili. Številni Francozi menijo, da je prvenstveno poslanstvo muzeja Louvre predstavljanje umetnosti, pogodba med Louvrom in Abu Dabijem pa naj bi bila bolj kot posledica želje po "kulturnem izobraževanju prebivalcev Arabskih emiratov" politična kaprica Chiraca in njegovih "podanikov". To naj bi potrjevalo tudi privoljenje vodstva Louvra in sprejetje zahteve konservativnih Arabcev. Emiraški Louvre namreč ne bo prikazoval umetniških del, ki bi utegnila žaliti verska čustva muslimanov, prav tako pa je bila iz muzeja že pred njegovo postavitvijo "izgnana" golota.

Prva podružnica Sorbone na tujem
Chiracovo veliko željo po tesnem sodelovanju z Združenimi arabskimi emirati izražajo tudi drugi projekti. Francoski minister za kulturo Gilles de Robien je tako ravno ta teden podpisal pogodbo o ustanovitvi prve podružnice znamenite univerze Sorbona v tujini. Sorbona v Abu Dabiju bo sprejela 1.500 študentov, ki bodo študirali literaturo, filozofijo in pravo. Študij naj bi bil strogo laičen, saj 750 let stara univerza prisega na ločevanje znanosti ter politike in vere. Ob potrditvi začetka projekta "arabske" Sorbone, katerega finančno breme so že prevzeli Emirati, je po poročanju časopisa Guardian de Robien povedal, da sta novi Louvre in Sorbona "dokaz francoske želje, da se med Vzhodom in Zahodom vzpostavi dialog".