Ostanke starodavne Palmire (prve omembe so bile najdene v arhivih v Mariju iz 2. tisočletja pr. n. št.) so ponovno odkrili leta 1678, vendar pa so se prva sistematična izkopavanja in raziskave začela tik pred prvo svetovno vojno. Izkopavanja so vodili Nemci, takratni turški zavezniki, leta 1929 pa so z delom nadaljevali francoski arheologi. Foto: EPA
Ostanke starodavne Palmire (prve omembe so bile najdene v arhivih v Mariju iz 2. tisočletja pr. n. št.) so ponovno odkrili leta 1678, vendar pa so se prva sistematična izkopavanja in raziskave začela tik pred prvo svetovno vojno. Izkopavanja so vodili Nemci, takratni turški zavezniki, leta 1929 pa so z delom nadaljevali francoski arheologi. Foto: EPA
Palmira
Starodavni del Palmire je del Unescove kulturne dediščine. Foto: EPA

Uničeni grobnici sta pripadali šiitskemu valiju Mohamedu bin Aliju in učitelju sufizma Nizarju abu Bahaju Edineju, ki je v mestu živel pred 500 leti. Prva je bila na hribu ok. 4 kilometre iz jedra Palmire, druga pa od antičnega slavoloka zmage oddaljena približno 500 metrov. Uničenje spomenikov je z objavo fotografij potrdila tudi Islamska država. Na fotografijah je videti skrajneže, ki nosijo eksploziv, ter mavzoleja pred in med detonacijo ter po njej, poroča New York Times.
Rimske ruševine za zdaj niso poškodovane, poročajo iz Sirije, vendar ostaja usoda sirskega historičnega dragulja po dozdajšnjih uničevalnih pohodih IS-ja po arheoloških območjih v Iraku nejasna. Ko se je maja povečala bojazen, da bo Palmira padla, so iz tamkajšnjega muzeja sirske oblasti sicer umaknile številne kipe in druge predmete, vendar monumentalnih antičnih kolonad in templjev ni mogoče premakniti.

Palmira obdana z razstrelivom
Starodavni del Palmire, ki leži na jugozahodu mesta, je del Unescove kulturne dediščine. Pretekli teden se je skrb mednarodne javnosti pred uničenjem ostankov več kot dva tisoč let starega mesta, povečala, ko je proopozicijski Sirski observatorij za človekove pravice, ki ima sedež v Londonu, poročal, da je IS območje obdala z razstrelivom. Po zavzetju mesta je konec maja IS zatrdila, da ruševin ne namerava uničevati, zato se pojavljajo domneve, da je namestitev razstreliva del strategije, s katero bi odvrnili morebitno ofenzivo vladnih sil.
Oplenjena dediščina tudi kot vir financiranja
Uničevanje v Nimrudu, Hatri in tisočletja starih ostankov muzeja v Mosulu ter dragocenosti tamkajšnje knjižnice je bilo deležno strogih obsodb. Tako generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun kot generalna direktorica Unesca Irina Bokova sta namerno uničevanje skupne kulturne dediščine označila za vojni zločin. Islamska država odgovarja, da gre za politeistične in malikovalske ostanke, ki so v nasprotju z islamom. Del predmetov, najdenih na arheoloških območjih, pa naj bi IS vseeno prodal na črnem trgu in tako financiral svoje dejavnosti.